Bolezen modrikastega jezika prisotna že pri večini rej drobnice na Primorskem

Slovenski rejci drobnice se soočajo s širjenjem bolezni modrikastega jezika, kar je povzročilo pogin številnih živali. Bolezen ogroža govedo in drobnico, predvsem ovce. Na ravni države je več kot polovica potrjenih primerov na Primorskem.

„Če podamo eno tako grobo ceno, bi lahko, glede na odziv kmetov, ki se obračajo na nas, rekli, da če imamo nekje približno dva tisoč rejcev drobnice na območju našega zavoda, ocenjujemo, da je kar že pri večini rejcev ta bolezen prisotna,“

pojasnjuje Adam Raspor, specialist za živinorejo na Kmetijsko gozdarskem zavodu (KGZ) Nova Gorica, ki pokriva območje Primorske. Bolezen se hitro širi, največjo nevarnost povzročajo krvosesne mušice, ki prenašajo virus iz okužene živali na zdravo. Njihova dejavnost je izrazito sezonska – največja je od pozne pomladi do zgodnje jeseni, pomembno pa nanjo vplivajo temperatura, vlaga in veter. Bolezen se na človeka ne prenaša.

Kakšna so ključna priporočila za zmanjšano tveganje okužb z modrikastim jezikom? „Da so živali v dobri kondiciji skozi celo leto, tukaj je pomembno, da prilagajamo prehrano glede na fiziološko stanje živali, če so v breje, na primer, pa laktacije ali pa te živali, ki so v pitanju, obvezno pazimo, da redno dodajamo vitamine in minerale, ki spodbujajo imunski sistem in izvajamo tudi repelentno zaščito ter cepljenje, kolikor je pač to mogoče. Za cepljenje vemo, da začne učinkovati šele po nekje treh, štirih tednih, tako da to je bolj preventiven ukrep.“

Na ravni države je bila sprejeta odločitev, da se cepivo proti bolezni modrikastega jezika nabavi iz proračuna, in sicer proti serotipom 3, 4, in 8, ki se najpogosteje pojavljajo v EU. Stroške cepljenja pa bodo nosili rejci. Za učinkovito zaščito morajo biti živali cepljene v času, ki zagotavlja nastanek imunosti pred začetkom sezone aktivnosti vektorja, se pravi pozimi.

Iz novogoriškega KGZ vse rejce, ki so vključeni v različne programe skupne kmetijske politike, obveščajo, naj pravočasno, se pravi v roku 15 dni, sporočijo uveljavljanje višje sile pri poginu živali na predpisanih obrazcih. Ti so dosegljivi na spletni strani Kmetijsko gozdarskega zavoda oz. Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja.