Bo prihodnost malih pivovarjev spričo vse višjih trošarin v brezalkoholnih pivih?

Slovenski pivovarji, zlasti mali, že nekaj časa bijejo plat zvona. Panoga si še ni dobro opomogla od udarca, ki ji je bil zadan v času covida. Temu sta sledila ukrajinska kriza in brexit, sedaj pa so ponovno pred izzivom: junija so se trošarine na pivo v Sloveniji dvignile za sedem odstotkov. Zato so na današnji peti mednarodni dan piva, ki ga je Združenje slovenskih pivovarn tokrat organiziralo v kraft pivovarni Reservoir dogs v Novi Gorici, podali naslednje sporočilo: pivovarstvo je pomemben del naše kulture, ekonomije in turizma.

V Sloveniji je k plačilu trošarine zavezanih 96 pivovarn, prihodki države od dejavnosti pivovarstva pa znašajo 323 milijonov evrov, od tega 90 milijonov iz trošarin. „To nerazumevanje, kako v bistvu visoke trošarine v Sloveniji vplivajo na trg, se pravi na trgovino, na gostinstvo, nam je težko razumeti, kajti trošarine so uporaben mehanizem tudi za uravnavanje, če seveda tudi okoliške države imajo zelo podoben sistem. Temu ni tako. In Italija in Avstrija in Hrvaška in Madžarska imajo nižje trošarine na pivo, kar se seveda tudi pozna v odlivu kupcev, ki pa ne gredo samo po pivo v tujino, gredo še po marsikaj drugega, kar pa ni dobro za slovensko gospodarstvo,“

poudarja Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij na GZS Slovenije in dodaja: „Tukaj je treba vedno tehtati ali lahko dobi država še več ob pametni politiki spodbujanja, razvoja pivovarn v smeri inovativnih izdelkov, v smeri izdelkov z manj alkohola, tako da to so tisti izzivi, ki nas čakajo.“

Andrej Sluga, predsednik Združenja slovenskih pivovarn pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij in gostitelj srečanja pa opozarja še na naslednje: „Drugi del je ta, da so cene surovin, energije in proizvodnje piva izrazito zrasle, se pravi, za energente se pogovarjamo o porastih petdeset, tudi sto odstotkov in seveda te razlike nihče, ne samo slovenski pivovarji, ni uspel prenesti na kupce, distributerje in trgovce.“

Slovenske pivovarne so torej težko konkurenčne s tujimi: „Slovenska specifika je, da imamo izrazito visoko trošarino že pred povečanjem, ki je 70 procentov višja od italijanske, 120 višja od hrvaške, 140 višja od madžarske in avstrijske. To je zagotovo problem, ampak za ta problem smo nekako vedeli, ko smo stopali na trg, dejstvo pa je, da v teh zaostrenih pogojih poslovanja, to jemlje še tisti zadnji košček akumulacije, ki bi ga firme lahko imele bodisi za razvoj, za zaposlovanje in tako naprej.“

Tudi kupci so, zaradi naštetih razlogov, doživeli padec kupne moči. Vsi ti razlogi so pivovarje pripeljali do točke preloma, opozarja Sluga. Po njegovih informacijah se je v zadnjem obdobju v Sloveniji zaprlo že več kot deset malih pivovarn.

Na današnjim mednarodnem dnevu piva so podelili tudi priznanja za Pivo odlične kakovosti, v ocenjevanju je sodelovalo 9 pivovarn, ki so skupaj prijavile 39 vzorcev piva različnih slogov.

Priznanja in plakete za Pivo odlične kakovosti 2025 je prejelo 20 izdelkov 6 pivovarn: Byra, Reservoir Dogs za pivo Kromberger Pilsner, Green Gold za piva: Sunset, Rocket Queen, Povodni mož-West Coast IPA, Christmas Stout, Hazy Discovery Žalec – Hazy IPA, Dragon Slayer – session Hazy IPA, Hop Dealer –Session Hazy IPA in Forbidden fruit – Mango Wheat Ale, Lipnik, pivovarna in kovinarstvo za pivi Pivo Lipnik – temno in Pivo Lipnik – ingverjevo, Maister za pivi Vega – brezalkoholno in Noordung, MSOS Jože Podobnik - PE Pivovarna Zajc za piva: Patrik – Nitro Stout, Lala – lager in Frank – Weiss Beer in Savinjska pivovarna za piva: Fuel, MI2, Čau sonček in Metulj.