Bo "posoški" ETZS ustanovljen že letos?

V soboto je v Kobaridu potekalo že 54. tradicionalno novoletno srečanje Slovencev Videnske pokrajine in Posočja. Na letošnjem srečanju županov, predstavnikov slovenskih organizacij in društev zunaj meja matične države, ki je namenjeno odpiranju razvojnih vprašanj tega čezmejnega prostora, je bil glavna tema podpis pisma o nameri za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS).

Prve resnejše korake so opravili na lanskem srečanju. To bi predstavljalo začetek novega skupnega poglavja za predel, ki je bistveno bolj ruralen, ima svoje specifike in se sooča s težavami, kot je denimo demografija.

Povezovanje je v preteklosti že obstajalo, predvsem na kulturnem področju, a če se je slovenska stran razvijala pri številnih stvareh, so na italijanski strani poudarek dali drugod, pravi direktor PRC Simon Škvor: "Vsebinsko in razvojno je ta novi EZTS usmerjen v pridobivanje nekih novih razvojnih čezmejnih projektov, ki bodo potem dajale podlago celostnemu razvoju območja, tudi turizmu, predvsem pa demografski revitalizaciji, torej kako revitalizirati ta del, kako vzpodbujati kmetijstvo, predvsem pa mogoče, kako vdahniti nove razvojne projekte za spodbudo podjetništva in gospodarstva na resursih, ki jih to območje ponuja."

Posoški EZTS z delovnim imenom Povezane doline - Valli condivise bo združeval 5 slovenskih občin (Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal ob Soči in Brda), 23 italijanskih občin, povezanih v 2 gorski skupnosti Nadiških in Terskih dolin ter Železne in Kanalske doline, ter občini Čedad in Prapotno. Ambiciozen cilj pravi, da naj bi združenje zaživelo že v tem letu.

Kaj si obetajo na Kanalskem? Župan Miha Stegel: "Poleg povezovanja je pomembno, da se bo ta regija neposredno prijavljala na razpise, upamo, da bo prineslo nov zagon."

Tudi na letošnjem dogodku so podelili Gujonova priznanja. Andreina Trusgnach ga je prejela za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek h krepitvi in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji - Julijski krajini. Luisa Battistig pa je priznanje prejela za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije, za delo na literarnem in publicističnem področju ter za skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije.