Baška grapa je vpisana v mrežo Gorniške vasi

Baška grapa se je s slovesnim podpisom pristopne deklaracije kot četrta v državi vpisala v mednarodno mrežo Gorniške vasi. Članice omenjene mreže si prizadevajo za trajnostni razvoj, sonaravni turizem, ohranjanje kulturne krajine in krepitev življenja v gorskih skupnostih.

„Ta naziv prinaša skupno promocijo Baške grape. Skozi projekt oz. kandidaturo Gorniške vasi smo delovna skupina tega projekta povezali deležnike v Baški grapi, tako nastanitvene ponudnike kot ponudnike drugih storitev, ki se navezujejo na turistično dejavnost ali pa podporne dejavnosti turistične dejavnosti in s tem pripravili kandidaturo in vstop v mednarodno mrežo gorniških vasi,“

pojasnjuje vodja projekta Alenka Zgaga. Pristopno deklaracijo sta pred dnevi Stržiščah podpisala tolminski župan Alen Červ ter Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije, ki je tudi nosilka projekta Gorniške vasi v Sloveniji. Baška Grapa, ki združuje 6 krajevnih skupnosti, je tako postala pomemben člen družine, ki združuje 43 članic v alpskem prostoru, hkrati pa se zavezala, da ostane kraj neokrnjene narave in srčnih ljudi.

V letošnjem letu je bila izdana tudi brošura o Baški grapi. „Da smo tudi skozi pripravo brošure Baške grape, ki je izšla v štirih jezikih, pripravili takšno vsebino, kjer usmerjamo obiskovalca, kaj si ogleda v Baški grapi, katere pohodniške poti lahko doživi, smo usmerjali turizem v Baški grapi. Tega si želimo tudi naprej.“

Pravi Zgaga in obenem poudarja: „Je pa, vemo, Baška grapa bela lisa na turističnem zemljevidu, in prav je, da tako tudi ostane, da tu ni množičnega turizma. Za območja, ki pridobijo ta naziv, to pomeni, da tu nimamo takih storitev, kot bi si jih želeli, kot jih imamo v vsakdanjem življenju, na primer v mestih. V vsaki vasi ni bankomata, trgovine, da je obiskovalec takega območja pripravljen na to, da je tu v prvi vrsti narava, in potem človek, da ljudje živijo z naravo in da se na tak način tudi obnaša.“

Mednarodna skupnost Gorniške vasi vse od leta 2008 združuje alpske kraje, trenutno je vanjo vključenih 43 krajev v Avstriji, na Bavarskem, Južnem Tirolskem, v Italiji, Švici in Sloveniji, ki izpolnjujejo cilje Alpske konvencije in svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije - brez velike turistične infrastrukture in s trajnostnim pristopom.