Društvo slovenskih pisateljev je na petkovi prireditvi v Rogaški Slatini podelilo letošnjo Stritarjevo nagrado za literarno kritiko Briki Petri Koršič. Literarne kritike objavlja že vse od leta 1997, kritiško pa je v obdobju kar sedemindvajsetih let sodelovala in še vedno redno sodeluje s širokim naborom medijev.
Kot je sklenila žirija v sestavi Anja Radaljac, Mirana Likar Bajželj in Kristian Koželj, "sama usmeritev njenega dela, izvirnost in neumorna zavezanost žanru literarne kritike ter dejavno sodelovanje v vseh podpornih stebrih literarne kritike dajejo opusu Petre Koršič širino in v slovenskem prostoru skorajda edinstveno predanost."
Kritike Petre Koršič med drugim izstopajo s samo osnovno usmeritvijo, saj je ena izmed redkih oseb v slovenskem prostoru, ki svoje delo literarnokritiško osredinjajo okoli poezije. Poezija je zaradi nižje branosti vse redkeje objavljana s podporo Javne agencije za knjigo v njenih programskih založbah. S tem je odrinjena na obrobje literarnega prostora, osebe, ki pišejo poezijo, pa so v zadnjih letih v vse slabšem položaju z vidika vidnosti in plačanosti lastnega dela. Petra Koršič se s svojo zavezanostjo poeziji z zbrano, natančno in pozorno analizo tako rekoč neutrudno bori z mlini na veter, da bi poezija vendarle ostajala živ in viden del slovenske literarne krajine, k čemur bistveno prispeva prav s svojimi žanrsko pravovernimi kritiškimi besedili, ki se ne ogibajo sodb, a obenem ponujajo kompleksen, poglobljen premislek in tehtne, pogosto izrazito izvirne uvide v pesniške zbirke, ki tudi v odnosu do siceršnje kritiške recepcije prinašajo svežino, saj Koršič ubira izrazito individualne, lucidne vstopne točke v dialoge s prebiranimi knjigami.
Petra Koršič se obenem zaveda tudi krhkosti samega žanra literarne kritike, ki je, podobno kot poezija, tudi sama precej obroben žanr in pomeni, navsezadnje, poklic, od katerega ni mogoče živeti. Koršič literarne kritike ne podpira in soustvarja le s svojim neutrudnim, potrpežljivim delom, temveč razume, da mora biti kritika viden in v literarno krajino globoko ukoreninjen del literarnega polja, kar se odraža tudi v dejstvu, da je vrsto let vodila kritiške delavnice v okviru LUD Literatura, kjer je v pisanje uvajala mlajše generacije ter moderirala avtorska cikla dogodkov Nova knjiga skozi kritiko in Kritika v živo, ki sta se odvijala v nekdanji Trubarjevi hiši literature in serijo dogodkov Kritika do nacga v okviru LUD Literatura. Kot kritičarka-urednica je sodelovala tudi v projektu Drugo mnenje in s svojimi pronicljivimi uvidi pomagala tudi številnim avtoricam in avtorjem izčistiti svoje rokopise. Obenem je bila vrsto let tudi moderatorka in selektorica na kritiškem festivalu Pranger.
Sama usmeritev njenega dela, izvirnost in neumorna zavezanost žanru literarne kritike ter dejavno sodelovanje v vseh podpornih stebrih literarne kritike, dajejo opusu Petre Koršič širino in v slovenskem prostoru skorajda povsem edinstveno predanost, zaradi katere je bila odločitev, da letošnjo Stritarjevo nagrado prejme Petra Koršič, naposled skorajda samoumevna, so ob tem zapisali na DSP.
(Foto: DSP)
