Razstava v Medani pripoveduje, kako je "Karleto Špacapan" doživljal vojne, meje in druge izzive 20. stoletja

V galeriji Alma Medana v Goriških Brdih bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo Goriškega muzeja z naslovom Na zahodnem robu: Stoletje Karla Špacapana. Razstava sledi kolektivni izkušnji slovenskih prebivalk in prebivalcev Primorske med Bovcem in Trstom v 20. stoletju, pojasnjuje avtor Marko Klavora:

„Glavna rdeča nit razstave je, kako so naši predniki doživljali vse te vojne, meje, različne države, ki so bile na tem področju, okupacije, preseljevanja.“

Razstava sloni na osebnih predmetih prebivalcev in prebivalk Primorske in vsak izmed njih pripoveduje osebno zgodbo, ki je hkrati kolektivna zgodba tega prostora, nadaljuje Klavora, ki izmed razstavljenih predmetov po osebnem izboru izpostavlja konjička iz zapuščine pisatelja Cirila Kosmača. Za razstavo ga posodila istoimenska tolminska knjižnica. „Ki je pravzaprav beli konjiček, ki se pojavlja tudi v njegovih novelah in romanih. Ciril Kosmač je bil eden najmlajših zapornikov leta 1929 na prvem tržaškem procesu in tam je bil zaprt skupaj z enim nepridipravom, ki ga je dražil s tem, da če bo sanjal o belem konjičku, ga bodo spustili iz zapora.“

pripoveduje Klavora in dodaja: „Seveda Cirila Kosmača niso zaradi tega spustili iz zapora, se je pa zelo trudil sanjati o tem belem konjičku, s katerim se sprehaja po zeleni trati, tako da je v nekem trenutku sanjal, da sanja o belem konjičku. Ko so ga izpustili in ko je postal kasneje pisatelj, pa je ta motiv belega konjička uporabil v svojih novelah, kot, bom rekel, pozicijo do tistega temnega črnega časa fašizma.“

Razstava - naslov so si, pojasnjuje Klavora, izposodili iz znane, že skoraj ponarodele pesmi kantavtorja in igralca Iztoka Mlakarja Karlo Špacapan- bo na ogled od jutri pa do sredine novembra.