"Nisem želela pisati samo romana, ki govori o neplodnosti in umetni oploditvi, želela sem si napisati tudi kvaliteten roman in hkrati knjigo, ki odpira vprašanja in ustvarja prostor za pogovor o vseh temah, s katerimi se ukvarja," pravi 40-letna pisateljica.
Kresnikova žirija je včeraj odločala med romani O vinu, kozah in drugih prevarah Borisa Kolarja, Pričakovanja Anje Mugerli, Težka voda Pie Prezelj, Tri barve za eno smrt Janje Rakuš in Gral Vlada Žabota, za najboljši roman preteklega leta pa izbrala Pričakovanja 40-letne Mugerlijeve. „Sem te nagrade izredno vesela, mi veliko pomeni. Kar se tiče pričakovanja, želja je bila, so bili pa v izboru res dobri romani in mislim, da je imela žirija res težko delo pri izboru zmagovalnega.“
V romanu Pričakovanja se loteva teme o neplodnosti, s katero se sooči protagonistka Jana, prvoosebna pripovedovalka. Kot pacientka Klinike za reprodukcijo trpi za nepojasnjeno neplodnostjo. Kot je zapisala žirija: „Ne da bi zmogla enoznačno opredeliti izvor svoje želje, privoli v izčrpavajoč postopek umetne oploditve. Njeno telo je zanjo vse bolj tuje, a se ga hkrati z vsakim ginekološkim pregledom in posegom močneje zaveda. Hladne ordinacije poudarjajo razčlovečenost in praznino, ki se v protagonistki razrašča kot prazen prostor, ki ga je treba »poseliti«. Edina družbeno priznana pot je zanositev – hrepenenje je ob vsakem neuspelem posegu večje, upanje pa plahni.“
Gre za temo, s katero se je avtorica tudi v osebnem življenju soočila: „Me je ta tema tako potegnila vase, da sem morala o tem pisati. Najprej je nastala kratka zgodba, ampak me potem kar ni hotelo izpustiti in sem se odločila, da se lotim tega romana. Ves čas med pisanjem sem imela močno potrebo, da je ta roman napisan. Da ga napišem, tako kot sem si jaz predstavljala. Nisem želela pisati samo romana, ki govori o neplodnosti in umetni oploditvi, želela sem si napisati tudi kvaliteten roman in hkrati knjigo, ki odpira vprašanja in ustvarja prostor za pogovor o vseh temah, s katerimi se ukvarja.“
Po besedah žirije roman Anje Mugerli na „literarno dovršen in reflektiran način odpira tabuje, kot so neplodnost in dileme ob postopkih umetne oploditve. Neposredno spregovori o nadzoru nad razmnoževalno vlogo ženske, ki je kljub emancipaciji v sodobni družbi še vedno zreducirana na maternico, in podvomi o idealizaciji materinstva, ki ga okolica spodbuja za vsako ceno in vzbuja občutek krivde, kadar ženska ni pripravljena za to žrtvovati lastnega zdravja ali načina življenja.“
Mugerlijeva bo prejela tudi 7000 evrov bruto nagrade medijske hiše Delo.
(Foto: Jože Suhadolnik/Delo)
