Ena temeljenjih slovenskih literarnih umetnin Pod svobodnim soncem Frana Saleškega Finžgarja velja za vrhunski slovenski zgodovinski roman romaneskne razsežnosti, ki je Gorana Vojnovića navdihnil tudi k pisanju izvirnega odrskega besedila in je nedavno izšel v istoimenskem stripu z ilustracijami Damijana Stepančiča.
Mojstrovina, ki združuje epopejo o preboju Slovanov na Balkan z romantično ljubezensko zgodbo, bo v četrtek premierno zaživela na odru novogoriškega SNG, kasneje pa še v ljubljanskem Cankarjevem domu in v Drami SNG Maribor. Gre namreč za koprodukcijo teh treh nacionalnih gledališč in izdajatelja omenjenega stripa, Zavoda Škrateljc.
Gre za prvo takšno koprodukcijo, v kateri sodelujejo, poudarja Mirjam Drnovšček, direktorica SNG Nova Gorica.
„Gre pa tudi za to: Gorica vemo, da nima toliko publike, kot bi si jo želeli in s tem, ko gremo v koprodukcijo, se nam ponuja možnost, da predstave lahko večkrat odigramo. Sedaj bomo imeli priložnost, da bomo igrali v Mariboru in tudi v Ljubljani, s tem pa širimo tudi svoj vpliv.“
Predstavo Pod svobodnim soncem odlikujejo tudi dovršeni kostumi, odrska scena se prepleta z animacijami in videom, pa tudi široka igralska zasedba. Glavno vlogo ima Matija Rupel, ki upodablja Iztoka, heroja, borca in velikega vojskovodjo:
„Tega ni. Tega se ne da igrati. Treba je iti iz prizorov, iz občutij, iz odnosov. In videti, kako se lik razvija skozi vse to. Moram reči, da sem v enem trenutku celo pozabil, med nevednicami seveda, da delamo Finžgarja, ker je bilo treba to vlogo, iz moje perspektive, na novo izumiti.“
Predstava je za režiserja Aleksandra Popovskega, ki se podpisuje tudi pod scenografijo, pomenila dvojen izziv:
„Prvi je to, kako to vizuelno, kako strip prenesti na oder. Drugi pa je sam kontekst: knjiga je nastala pred ne vem koliko leti in kontekst tega in današnjega časa ni isti. Ko danes govorimo o rušenju Bizanca – sam sem človek, ki intimno več verjamem v to, da bi nekaj zgradili, kot da bi rušili. In sedaj enostavno sam kontekst spremeni stvari: kdo je danes junak in kdo je Barbar?“
In prav slednje poudarja tudi Vojnović, ki takole zapiše: „Vsa vprašanja, ki si jih je zastavljal Finžgar, so še vedno aktualna, a so odgovori nanje bolj zapleteni, pogosto nedoločni in celo dvoumni, saj je v današnjem svetu nejasno že to, kdo je Bizantinec in kdo Barbar.“
Premiera bo v četrtek, ob 20. uri, na velikem odru novogoriškega SNG, v decembru bo sledilo šest ponovitev, predstava se nato seli še v Ljubljano in Maribor,
