Letošnja nagrajenka Nagrade Darko Bratina je romunska režiserka Alexandra Gulea

Tudi letošnjo jesen se bo v Gorici in Novi Gorici odvil čezmejni festival Poklon viziji oz. Omaggio a una visione. Festival je posvečen avtorjem, ki skozi film vzpostavljajo nove načine razumevanja družbenih razmerij, zgodovinskih kontekstov in človekove izkušnje, goriško somestje pa bo z njim tudi letos postalo skupen prostor filmskega razmisleka.

Že več kot 25 let Kinoatelje na stičišču obeh mest vztrajno odpira prostor, v katerem svet uzremo nekoliko drugače. Nadina Štefančič posebnih podrobnosti še ne razkrije: "Letos bo čezmejni filmski festival Poklon viziji potekal med 29. septembrom in 4. oktobrom v goriškem somestju, torej v Gorici in Novi Gorici. Letos rdeče niti še nismo povsem razkrili, program bomo še razgrnili do konca poletja, razglasili pa smo že letošnjo nagrajenko."

Osrednji dogodek festivala, 2. oktobra, bo podelitev 27. Nagrade Darko Bratina, ki jo Kinoatelje od leta 1999 podeljuje filmskim ustvarjalcem, katerih opus odlikujejo izrazita avtorska poetika, občutljivost za družbeni in zgodovinski kontekst ter odprtost do medkulturnega dialoga.

Letošnja prejemnica nagrade je romunska režiserka Alexandra Gulea, avtorica, ki v svojih filmih z izjemno tankočutnostjo razkriva prezrte skupnosti, nevidne meje in tiste zgodbe, ki jih je mogoče zares uzreti šele, ko jim namenimo pozoren pogled.

"Deluje delno v Romuniji, delno pa tudi v Franciji, v Parizu, sicer pa je se veliko posveča nevidnim in vidnim mejam, predvsem pa se zelo posveča tudi jeziku aromanščina. Nas je navdušila s svojimi filmi, seveda posvetili ji bomo retrospektivo, pokazali bomo vrsto njenih filmov, vodila pa bo tudi mojstrski tečaj," dodaja Štefančič.

Nagrajenka se na svoj nežen, a hkrati kljubovalen način požvižga na domovino, patriarhat, nacionalne države, pa tudi na priročne, splošno sprejete resnice, ter se podaja v iskanje korenin. Gulea je na evropskih filmskih festivalih že osvajala nagrade, saj je velik del raziskovanja posvetila prav kulturi svoje države, pri tem pa prepleta teme, kot so kulturna hibridizacija, duševno zdravje in glasba. Kot hči in montažerka enega vodilnih romunskih režiserjev Stereja Gulee, je film ponotranjila kot naravni jezik, ki jo spremlja vse življenje.