Štiri leta po velikem požaru je Kras bolje pripravljen na takšne izzive

Minevajo točno štiri leta od začetka velikega požara na Krasu, največjega v zgodovini samostojne Slovenije, ki je divjal več kot dva tedna.

Po štirih letih so gasilske in druge reševalne službe bolj pripravljene na podobne požare v naravi, saj jih je po besedah poveljnika novogoriške poklicne gasilske enote Simona Vendramina lažje odkriti in pogasiti: "Na področju gašenja požarov se je v tem obdobju naredilo kar veliko pomembnih korakov. Okrepili smo organizacijo vodenja velikih intervencij, izboljšalo se je sodelovanje med različnimi službami, od vojske, policije, civilne zaščite, gasilcev do drugih javnih služb. V tem času smo naredili velik poudarek tudi na izobraževanju, tudi preventivi, od ureditev požarnih poti, interventnih poti in požarnih presek do gradnje hidrantov, in pa seveda tudi na sami pripravljenosti."

Velika pridobitev so tudi letala za gašenje, ki jih je kupila država, saj so se samo letos že večkrat izkazala.

Ognjeni zublji so poleti 2022 največ škode povzročili na območju občine Miren-Kostanjevica, prizadeli pa so tudi občini Renče-Vogrsko in Komen ter Mestno občino Nova Gorica. Uničenih je bilo skupaj približno 2900 hektarjev gozda.

V letih po požaru so del požarišč sanirali s pogozdovanji, je povedala vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije Branka Gašparič: "Znotraj sanacijskega načrta smo predvideli površine, ki jih bomo pogozdili oz. sanirali, izločili smo pa tudi površine, kjer smo obnovo prepustili naravnemu razvoju. Obnovo smo izvajali s sadnjo sadik, ki smo jih pridobili iz drevesnic. Obnovljenih je do sedaj 432 hektarjev gozda, od tega je večinski del posejan s semenom, določen del površine smo posadili tudi s semeni z želodom, približno osem ton je bilo tega."

Za pogozditev so porabili tudi dve toni semen in 120.000 sadik dreves. Obnova še ni končana, obenem pa na Krasu upajo, da se ob vseh ukrepih in novi opremi za nadzor takega požara v Krasu v prihodnje ne bo več.