„V iskanju izgubljenega jezika je zgodba o nezanesljivosti spomina, o preteklosti, ki ji ni uspelo postati preteklost in o sedanjosti, ki jo duši preteklost,“ je zapisal Goran Vojnović, avtor omenjenega besedila, ki kot komična drama pod istim imenom prihaja na oder SNG Nova Gorica. Premiera bo 14. novembra.
Predstava V iskanju izgubljenega jezika je koprodukcija SNG Nova Gorica, Mittelfesta, Avtonomne regije Furlanije – Julijske krajine in zavoda GO! 2025. Gre za drugi del trilogije, ki je uradni del programa EPK in se posveča tematiki obmejnega prostora v 20. stoletju, ''od začetka stoletja, prve svetovne vojne, po drugi svetovni vojni, zadnji del pa bo obravnaval po padcu berlinskega zidu oziroma po tem, ko se Evropa oz. svet neha deliti na blokovske entitete,“ pojasnjuje Marko Bratuš, umetniški vodja v SNG Nova Gorica.
Prva uprizoritev iz omenjene trilogije Kapucinska grobnica je dramatizacija romana Josepha Rotha, premierno je bila uprizorjena maja v Verdijevem gledališču. Tretja predstava bo Zora po koncu zgodovine po besedilu Paola di Paola in bo na sporedu septembra 2025.
Drugi del, ki ga producira SNG Nova Gorica in bo premierno uprizorjen 14. novembra v Novi Gorici, se dogaja sredi 60. let in obravnava problematiko slovenstva in italijanstva po začrtanju meja. Rdeča nit je zgodba o dveh bratih, ki sta se v mladosti razšla in živita vsak na svoji strani meje. Prvi je zagrizen fašist, drugi je bil pri partizanih. Igra se začne na točki, ko prvega zadene kap in spregovori v jeziku otroštva. V nadaljevanju pride do srečanja z bratom, kar za oba pomeni soočenje s preteklostjo in samima s seboj.
Delo režira poljski režiser Janusz Kica, mojster pretanjenih uprizoritev klasičnih in sodobnih besedil, ki priznava, da tako nenavadnega dela, ki je sicer lahko prebrati a težko interpretirati, še ni dobil v roke: „Celotno delo temelji na tem, da smo individualci in da gledamo vsak iz svoje perspektive, da imamo zelo različne poglede na resničnost, na zgodovino in v tem je izvor konflikta.“
Tekst deluje tako lokalno kot globalno in je vsestansko ogledalo današnjega sveta, pravi Radoš Bolčina, ki nastopa v vlogi enega izmed bratov: ''Za lokalno območje to pomeni isto kot za globalno - da se vsi ti izmi relativizirajo na nivo človeštva. Včasih razmišljamo, da je problem politika, ampak jaz sem mnenja, da je politično stanje večinoma odvisno od majhnih peskovnikov, mikrokozmosov med ljudmi v nekem lokalnem območju, ki razrasejo v vojne in konflikte.''
Lik drugega brata bo odigral Aleš Valič: ''Mislim, da bo predstava zelo provokativna v detajlih, ker razgalja to, kar se je dogajalo in kar se dogaja, ne obsoja, se ne postavlja na stališče, da je nekdo kriv ali ni kriv, ampak prikazuje različne trenutke v življenju ljudi. zaradi tega mislim, da je provokativna in bo marsikdo spoznal svoje stališče do marsičesa in ga bo verjetno tudi revitaliziral ter se vprašal, ali je njegovo stališče res merodajno in edino možno.''
Trilogija bo v celoti uprizorjena prihodnje leto 2025.