Slavnostno odprtje Mušičeve razstave odpira tudi novo poglavje v prenovljenem gradu Dobrovo

Briški biser, grad Dobrovo, po prenovi odpira svoja vrata z odprtjem razstave umetniških del primorskega slikarja svetovnega slovesa Zorana Mušiča. Razstava – druga od treh napovedanih - sodi v uradni program Evropske prestolnice kulture, njeno uradno odprtje pa bo jutri.

Prav v letu, ko čezmejno območje doživlja Evropsko prestolnico kulture, vrata ponovno odpira prenovljeni grad Dobrovo, z novo zunanjostjo in novimi vsebinami. In to z drugo v nizu treh razstav Zorana Mušiča. Konec aprila je na gradu Štanjel že zaživela razstava Telesa pokrajin, jutri pa, tudi tokrat se pod avtorstvo podpisuje Nelida Nemec, bo zaživela še razstava Pokrajine teles na Gradu Dobrovo. „Tu bomo zajeli tisto njegovo najbolj tragično obdobje. Vemo, da je Zoran Mušič leta 1970 začel ustvarjati cikel, ki ga je uvrstil med najpomembnejša imena 20. stoletja, cikel Nismo poslednji, ki je nastal na podlagi njegovih bolečin, izkušenj, trpljenja, ki jih je doživljal toliko mesecev v taborišču Dachauu.“

Tretja Mušičeva razstava pa je predvidena 25. maja v Palači Attems v Gorici. Po poročanju nekaterih medijev, da je na gradu Štanjel zbirka skromna, Nelida Nemec pojasnjuje, da so izkoristili toliko prostora, kolikor jim ga je bilo dano. Bo pa sicer na dobrovskem gradu videti precej več, približno 60 slik in grafik, je pojasnil Primož Nemec, koordinator projekta za GO!2025. Črpali so tako iz zbirke 134 del, ki jih je Mušič podaril takratni mestni občini Nova Gorica, nato pa so po ločitveni bilanci pripadle občini Brda kot iz zasebnih zbirk. „Smo se odločili za veliko papirja, to je najtežje razstavljati. Bo razstava seveda akril na platnu, olje na platnu, akvareli, grafike, nekaj zelo dobrih, posebnih risb, tudi iz obdobja Dachaua.“
Prav za to, da bi ohranili Mušičeva dela, je Občina Brda uspela na razpisu prek Sklada za male projekte Go!2025 pridobiti slabih 200.000 evrov v projektu deBaguer&Mušič. „Osnovni cilj projekta je bil prav skrb za te donirane grafike. Sedaj smo poskrbeli z novo depojsko omaro ter vitrinami za primerno hrambo. V sami avli gradu Dobrovo smo v sklopu projekta nabavili digitalizirane zemljevide in prikazali zgodovino Brd od 16. stoletja dalje in razvoj vinogradništva in vinarstva v Brdih.“
je pojasnila direktorica briške občinske uprave Anita Manfreda. Čas zaprtja gradu med epidemijo covida-19, so izkoristili za prenovo. Ta je veljala okrog 400.000 evrov, pri čemer so polovico sredstev uspeli pridobiti na razpisu kulturnega ministrstva. Prenovljena je bila fasada, streha, okna in stavbno pohištvo, same vsebine pa se bodo na gradu še dodajale in dopolnjevale. „S tem, da odpiramo novo razstavo Zorana Mušiča, tudi Brda postavljamo na svetovni zemljevid. Nadejam si, da bomo s tega vidika imeli ogromen promocijski učinek in da bomo privabili v Brda tudi tiste obiskovalce, ki sicer v naše kraje ne bi prišli. “
je povedala direktorica briškega Zavoda za kulturo, mladino in šport Tina Novak Samec. Zavod, ki bo tudi kot kaže prevzel grad v upravljanje, je poskrbel tudi za vsebine v tretjem nadstropju, kjer je v sklopu projekta Bridge na ogled Interpretacijska soba "Sotesa Kožbanjščka s koriti in kotlinami ter z naravnim mostom Krčnik". "Nova Interpretacijska soba vsebuje VR očala z vpogledom v celotno krajino brd, s posebnim poudarkom na Kožbanjski kot, poleg tega imamo tudi dodatne didaktične vsebine."
Predvsem gre za poudarek na prikazu ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na tem območju.
Na samem gradu je na voljo tudi že gostinska ponudba. Grad bo odprt od srede do nedelje, od 10. do 18. ure, potrebno bo odšteti tudi vstopnino, razen ta četrtek, ko bo dan odprtih vrat in to nedeljo, 18. maja, ko obeležujemo mednarodni dan muzejev.


