Od potresa, Argonavtov do Sandokana - vse to je leto 1976, peta predstava dodekalogije, ki se bo odvila na novogoriškem stadionu

Glavni lik pete predstave Dodekalogije 1972 - 1983 Tomija Janežiča, ki nosi ime 1976, je – novogoriški stadion. Dvourna predstava bo na poseben način povezala prebivalce mesta, saj bo v njej nastopilo tudi več kot sto statistov – od posameznikov do društev.

„V letu 1976 obstaja en pomenljiv dogodek, mislim, več je lokalnih dogodkov, ki jih omenjamo, ampak predvsem je tukaj potres, ki se zgodi. In ko se oglasi potres, se oglasi narava in zato ni čudno, da se oglaša narava tudi v času teh priprav (na predstavo, op. n.), dežuje vsak dan brez prestanka. In poskušamo ustvarjat predstavo, ki se igra tudi v dežju, ki se igra z vsakim vremenom in ob stadionu ima glavno vlogo tudi vreme.“

1976 je leto, ko v Novi Gorici odprejo tovarno iverk Meblo Nova Gorica, ko odpre vrata hotelsko-zabaviščni center Argonavti, ko na pot krene prvi pohod prijateljstva in ko se na televiziji predvaja nadaljevanka Sandokan. To je tudi leto, ko potres poškoduje več stavb v Novi Gorici in se zato nekaj tisoč ljudi zateče na stadion in tam preživi noč.

Stadion z okolico v predstavi prevzame vlogo odra, obenem pa ni zgolj prizorišče, v središču je njegova zgodba. Tudi predstava 1976 ohranja komorni značaj vseh dosedanjih predstav, ki se posvečajo osebnim, medgeneracijskim zgodbam tega obmejnega prostora. „In ta karakter ohranja tudi ta predstava, kljub temu, da se dogaja zunaj gledališča v mogoče neobičajnem, večjem prostoru, tako da drži, predstavljam si, da ljudje take predstave še niso videli na stadionu.“

V predstavo so vtkani tudi Janežičevi osebni spomini: „Oh, jaz se tega, o čemer je govora, spomnim. Jaz se spomnim dogodkov, jaz sem odraščal na tem stadionu, jaz sem gledal na ta stadion iz otroške sobe in tam preživel veliko časa.“

Dodekalogija je, spomnimo, del uradnega programa Evropske prestolnice kulture. Umetniška svetovalka Neda Rusjan Bric: „Jaz mislim, da se obeta predstava, ki je izjemno pomembna za Novo Gorico, za stadion, za Novogoričane. Tudi Goričane, seveda, ker veste, da je vse vedno čezmejno pri teh predstavah dodekalogije. Ampak tokrat pa mislim, da je to prav hommage stadionu kot prostoru, ki je pomenil v Novi Gorici, ko je bil zgrajen, pa tudi v letih kasneje, nekaj izjemno pomembnega za športnike, pa tudi za meščane.“

Predstava bo enkraten dogodek, brez ponovitve, zaradi velikega števila gledalcev je priporočljiv pravočasen prihod na prizorišče.