Šest umetnikov in skupin bo v šestih krajih na čezmejnem goriškem območju pripravilo prav tolikšno število performansov oziroma popotovanj med preteklostjo in prihodnostjo. Gre za čezmejni projekt Obogatene resničnosti, ki nastaja s pomočjo Sklada za male projekte GO! 2025. Združuje šest doživetij, vezanih na določen kraj, ki bodo participativne in dvojezične, povezovale bodo gledališče in nove tehnologije ter občinstvu predstavile ključne trenutke, ki so zaznamovali zadnja tri stoletja.
Projekt je plod sodelovanja med združenjem Quarantasettezeroquattro in Goriškim muzejem, ki se na italijanski in slovenski strani posvečata širjenju zgodovinskega poznavanja območja s pomočjo inovativnih pristopov, financiran pa je s pomočjo sklada za male projekte GO! 2025. Alessandro Cattunar, vodilni partner projekta: „Obogatena resničnost je projekt, ki želi pripovedovati zgodbo tega čezmejnega prostora skozi šest gledaliških projektov, šestih performansov na prostem, pri čemer nove tehnologije vstopajo v dialog z gledališčem in zgodovino.“
„V povezavi z umetniki oz. umetniškimi skupinami bomo raziskali šest zgodovinskih obdobij, ki gredo vse tja od začetka 18. stoletja pa do časa okoli osamosvojitve Slovenije, se pravi v devetdeseta leta prejšnjega stoletja,“ pa pristavlja David Kožuh iz Goriškega muzeja.
Obravnavali bodo teme, ki so manj raziskane, performansi pa se bodo odvijali na čezmejnem območju. „Če začnemo najbolj zahodno, imamo Stračice, kjer je bila nekoč bogata industrijska cona, že za časa 19. stoletja, imamo območje mejnega prehoda Rožna Dolina, kjer bomo seveda govorili o meji, imamo Grad Kromberk kot eno izmed rezidenc družine Coronini.“
Med lokacijami je tudi središče Nove Gorice, tam se bo odvijala kriminalka, med prizorišči je tudi kamniti solkanski most, ter Rafutski park, kjer se nahaja več kot 1100 dreves.
Predstave se bodo odvijale med aprilom in oktobrom 2025. „Skratka, želimo na ta način doseči oziroma nagovoriti tudi mlade in tiste, ki morda ne redno zahajajo v klasične muzeje, da bodo imeli priložnost tudi s pomočjo sodobnih tehnologij spoznati zgodovino tega obmejnega oz. goriškega prostora,“
zaključuje Kristina Furlan, koordinatorka projekta v okviru Goriškega muzeja.
