O gospodarski integraciji čezmejnega goriškega prostora se veliko govori, in to že dalj časa. Velika pričakovanja na to temo so bila v javnosti že leta 2004, ko je Slovenija vstopila v EU, čez tri leta pa še v schengensko območje, a danes, dvajset let zatem še vedno ugotavljamo, da so administrativne ovire na meji še vedno prisotne. Podjetniki, ki so vpeti v čezmejno območje, upajo, da bo ta prostor uspel s pridom izkoristiti žaromete, ki bodo na račun EPK uprti vanj.
Tanja Harej, vodja kadrovske službe v Podjetju Pipistrel opozarja na zelo konkretne težave. Podjetje ima sedež v Ajdovščini, proizvodne hale pa tudi čez mejo, v Gorici in vsakodnevno se ukvarjajo z administrativnimi težavami, predvsem zaradi rigidnejše italijanske zakonodaje.
„Mislim, da zelo veliko lahko na italijanski strani naredijo pri skrajšanju in poenostavitvi administrativnih postopkov predvsem pri napotitvi delavcev. Mi imamo podjetje tako v Sloveniji kot v Italiji in vedno je to prehajanje ljudi. Seveda morajo iti po postopkih, uredba EU zelo dobro in lepo pravi, da se lahko ljudi napotuje po 12. in 13. členu.“
Vendar pa, dodaja Harej, imajo na italijanski strani drugačno zakonodajo in te uredbe Evropske unije ne povsem spoštujejo.
Mojca Gruzovin Brenčič, vodja komerciale v podjetju Gostol-Gopan pa dodaja, da ob pomanjkanju kadrov pogledujejo tudi čez mejo: „Zagotovo največji izziv za večino slovenski, pa tudi širše, podjetij so seveda kadri. Predvsem v tistih podjetjih, kjer delamo visoko tehnološke produkte, ti zahtevajo tudi visoko tehnološko znanje in v bistvu naš izziv je ta, veliko delamo na tem, da smo zanimivi kot podjetje tudi za kadre čez mejo.“
Kako Evropsko prestolnico kulture kot priložnost za gospodarstvo ocenjujejo v Primorskem tehnološkem parku? „Vsa partnerstva, ki so se že vzpostavila in se še bodo v okviru EPK, lahko živijo tudi naprej. Zdi se mi dobra priložnost, da to tudi v naslednjih letih ohranjamo, razvijamo, skupaj kreiramo tudi nove projekte, iščemo razvojna sredstva in to zgodbo plemenitimo naprej,“
pravi direktorica PTP Tanja Kožuh in dodaja: „Ne smemo razmišljati o tem, da se bo konec leta 2025 ta projekt ustavil in da poem bo konec vsega, naj bo to zagon za naprej.“
Ena od idej, ki je že dolgo prisotna v čezmejnem goriškem prostoru je tudi skupna ekonomska cona in morda bo prav EPK priložnost za njeno obuditev oz. uresničitev.
