Če bi imeli tako protipožarno pot, bi bilo gašenje obsežnega požara, ki je pred dvema letoma pustošil na Krasu, precej lažje, so danes izpostavili ob odprtju 3,3 kilometre dolgega Volkovnjaka nad Mirnom, ki je prvi primer gradnje nove protipožarne ceste, ki v celoti izpolnjuje vse zahteve za protipožarno varstvo.
Gre za drugo tovrstno protipožarno prometnico, Slovenski državni gozdovi (SiDG) jih bodo zgradili še pet, novogradnje in obnove obstoječih gozdnih presek pa naj bi se nadaljevale tudi v prihodnosti, kot je povedal direktor SiDG-a Aleš Kadunc: „Otvoritev je pomembna bolj kot simbolno dejanje, da se – upajmo - začenja neka renesansa izboljševanja ali nadgradnja protipožarne infrastrukture, zlasti na tem, visoko ogroženem območju. Prav ta protipožarna cesta Volkovnjak pa je lahko vzorčni primer tudi po tehničnih karakteristikah, ki v preteklosti niso bile izpolnjene.“
Minimalna širina gramoznega vozišča znaša štiri metre, na trasi sta dve obračališči in osem utrjenih izogibališč, ki omogočajo dvosmerni promet, tako v času gašenja morebitnih požarov kot tudi pri rednem gospodarjenju z gozdovi. Poveljnik Gasilske enote Nova Gorica Simon Vendramin: "Če bi takšno pot imeli leta 2022, ko je divjal tukaj največji požar, sem prepričan, da bi požar lahko ustavili, vsaj v tem delu, na tej požarni poti."
Za ureditev ceste Volkovnjak so namenili dobrih 130.000 evrov, sofinanciralo jo je ministrstvo za kmetijstvo, kjer imajo za sanacijo požara zagotovljenih 12 milijonov evrov, je zatrdil državni sekretar Ervin Kosi: „Sredstva so, stvari se morajo izpeljati do konca leta 2027, kot je v investicijskem načrtu. Zajemale bodo vse, tudi takšne podobne investicije, kot je današnja, gradnja helioportov, vodnih zajetij, hidrantov, čiščenje svetlobnih delov ob cestah, sadnja dreves, vse.“
Pridobitev je prevzel Zavod za gozdove, ki skrbi za ozelenitev državnih gozdov, po besedah direktorja Gregorja Daneva, je bilo po požaru posajenih več kot 8 ton semena: „Zelo veliko je tudi v zasebnih gozdovih, moramo pohvaliti tudi nekatere izvajalce, ki so se angažirali, povezali skupaj lastnike gozdov in izvajali dela. Ker vemo, da je pri obnovi gozda ključnega pomena to, da odstranimo predhodno pogorele borovce in pomagamo naravi. “
Nova gozda pot je izjemna pridobitev, je bil zadovoljen tudi župan občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar: „Ne samo zaradi morebitnih intervencij ali uporabe pri sečnji gozdov, ampak tudi za turistične in rekreacijske namene.“
Spomnimo, v največjem požaru v zgodovini Slovenije je bilo na Goriškem Krasu poškodovanih skoraj 3.000 hektarjev gozdov, od tega 286 hektarjev v državnih gozdovih.