Sedem desetletij podpore kmetom: novogoriški zavod zre v prihodnost

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica obeležuje 70 let delovanja. Vrhunec praznovanja je bila današnja slovesnost v novogoriški Perli, na kateri so se spomnili tudi nekdanjih sodelavcev, spregovorili o pomenu zavoda ter dogodek sklenili z okroglo mizo o prihodnosti kmetijstva na Primorskem.

Direktorica zavoda Jana Čuk je poudarila: „Od leta 1956, ko so bili na zavodu zaposleni le trije ljudje, smo zrasli na več kot 110 zaposlenih. Ves čas se prilagajamo potrebam kmetijskega prostora. Trenutno izvajamo šest javnih služb. Pred nami so številni izzivi, med njimi podnebne spremembe, prehranska varnost, zeleni prehod ter nove politike na področju varstva rastlin. Tudi v prihodnje se bomo prilagajali potrebam naših kmetov.“

Kot je bilo večkrat slišati, je izjemnega pomena terensko delo, pri katerem svetovalce precej obremenjuje birokracija. Kmetijstvo je postalo tudi tarča političnih pritiskov, medtem ko so podnebne spremembe in z njimi povezano vse večje število ujm že stalnica. Vodja Kmetijsko-svetovalne službe pri zavodu Vasja Juretič je dejal: „Tukaj imamo tudi mi kot zavod oziroma strokovna institucija ključno vlogo, da blažimo težke situacije ter kmetom zagotavljamo strokovna navodila in nasvete, prav tako pa pomagamo pri prestrukturiranju kmetij za prihodnost.“

In kakšna je prihodnost? Kot je na okrogli mizi izpostavila nekdanja dolgoletna direktorica Mlekarne Planika Anka Miklavič Lipušček, ki je tudi predsednica območne enote novogoriškega zavoda, kmetovanje ni zgolj način življenja, temveč mora omogočati tudi dostojno preživetje. „Mladi ne bodo kmetovali, če za svoje delo ne bodo ustrezno nagrajeni. Kmetovanje pomeni, da si praktično ves dan vpet v delo. Zato mora biti kmet za svoje delo primerno plačan, kar lahko doseže z dobrimi cenami proizvodov, ki jih prideluje na svoji kmetiji.“

Direktor Kleti Brda in nekdanji sodelavec zavoda Silvan Peršolja pa je ocenil, da je sodelovanja še vedno premalo „Če pogledamo primorsko kmetijstvo, je to zelo razdrobljeno in drobno. Tudi večji vinogradi so v primerjavi z okoljem čez mejo majhni. Hlevov z dvesto ali tristo kravami si pri nas skoraj ne moremo predstavljati, niti ni jasno, kam bi jih umestili in kako bi zagotovili dovolj krme za živino. Potrebujemo kombinacijo dejavnosti, ki povezuje vse, kar je na tem območju. Del te zgodbe so zagotovo tudi turizem in dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Vse to je treba povezati v učinkovito celoto.“

Po njegovi oceni bi morali zavod in strokovne službe zmanjšati birokratske ovire, da bi lahko učinkoviteje pomagali kmetom. Svetovalci bi se tako lahko bolj posvečali reševanju težav in izzivov, s katerimi se kmetje vsakodnevno srečujejo.