Od sredine marca družino registrirane nesnovne kulturne dediščine tvori tudi običaj sušenja sadja v Brdih, t.i. prunele, na soncu posušenih olupljenih sliv. Gre za drugi vpis nesnovne kulturne dediščine, saj so v Brdih že pred leti pridružili kolektivnemu vpisu izdelovanja Ivanovih venčkov.
Kaj je posebnost prunel, pojasnjuje direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec: »Posebnost naših prunel je, da se jih olupi, se pravi se zavrže olupek, izkoščiči, žvepla, nato pa zunaj na zraku posuši. V določenem trenutku se te prunele poo dve združi skupaj in to je, bom rekla, ta naša posebnost.«
Poleg tega pa Novak Samčeva izpostavlja poseben nožiček, ki so ga pri tem delu uporabljali. »Ploščat, seveda, in ostro rezilo po obeh straneh. Tudi tu moram povedati, da te nožišče so izdelovali naši lokalni kovači. No trenutno, smo se pozanimali, v Brdih imamo še aktivnega kovača, ki tudi še izdeluje te posebne nožiške za lupljenje prunel.«
Prunele so bile sicer pred leti pomemben vir dohodka briških družin. »Trenutno gre resnično za posameznike, ki se še ukvarjajo in predvsem za zasebno prakso, ki je očem javnosti skrita.«
Nosilci registrirane dejavnosti so sicer Cukjatijevi iz Ceglega. V Zavodu TKMŠ razmišljajo, da bi v prihodnje izdelovanje prunel prikazovali v obliki delavnic oziroma doživetja. »Z vpisom v register nesnovne dediščine smo si prizadevali tudi zato, da bi mogoče v prihodnosti lahko to obrt obudili. Seveda, pa tudi preko raznih delavnic s še živečimi osebami, Brikami in Brici, ki se ukvarjajo z izdelavo oziroma sušenjem prunel, prenašali to dediščino in veščine tudi na mlajše generacije.«
S sušenjem sadja je povezan še en briški običaj, ki je ravno v tem tednu dočakal odločitev pristojnih za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine. Gre za pletenje oziroma izdelovanje piconov, iz trstičja izdelani platoji, na katerih v Brdih sušijo sadje. Nosilec te dejavnosti pa je Lucijan Grudina iz Neblega.
