Goriški muzej z dvema muzejskima torkovima večera zaključuje obeleževanje letošnjega jubileja, 70. letnice. Ta teden so se na preteklo delo, uspehe in prelomnice ozrli z nekdanjimi direktorji ustanove.
5. septembra 1952. je bil ustanovljen kot Okrajni muzej s sedežem v solkanski osnovni šoli, v začetnem obdobju je pokrival območje vse od Trente do Sežane. Branko Marušič je bil v muzeju najprej zaposlen kot kustos, nato pa leta 1965 imenovani za ravnatelja: „Začeli smo tako, da smu tukaj vzpostavili restavracijo, ker smo točno vedeli, da je grad tako oddaljen, da bi ga morda le taka točka lahko približala. Tudi sam grad je bil potreben celotne obnove. Pa tudi muzejske zbirke so bile zelo skromne.“
A, kot se spominja, je bila takratna oblast naklonjena ustanovi in je razumela pomen muzeja za prebivalce širše na Goriškem. In tudi same razstave in ostali projekti muzeja, so takrat naleteli na izjemen odziv, je dodala nekdanja prva dama muzeja Nelida Nemec: „Ko sem delovala tukaj, je bil velik regionalni pokrajinski muzej, zdaj pa se je ta dejavnost zelo skrčila, ampak, potrebno bi bilo urediti status, in potrebno bi bilo urediti status vsem zbirkam. Tako zbirki na Gradu Štanjel, kot tudi zbirki na Gradu Dobrovo, da ne govorim o zbirki Augusta Černigoja, ki smo jo tudi takrat postavljali s Kobilarno Lipica.“
Muzejske torkove večere je uvedla nekdanja direktorica Slavica Plahuta, kot je dejala, bo Goriški muzej vselej asociacija za drugi dom, saj je tu prehodila celotno poklicno življensko pot: „Muzej je še veliko več kot samo hramba materiala muzejskega gradiva, tu gre za celo vrsto specialistov, ljudi, ki niso samo s srcem vezani na to dediščino, temveč so tudi raziskovalci te dedščine, z njihovim raziskovanjem in njihovimi prispevki, ta dediščina živi širše.“
Ob obeleževanju jubileja pa so misli usmerjene v prihodnje obdobje, sedanji direktor Vladimir Peruničič izpostavlja Evropsko prestolnico kulture, ki je po njegovih besedah priložnost, kot je Nova Gorica še ni imela: „To priložnost nameravamo v Goriškem muzeju še kako dobro izkoristiti, smo še v fazi pogovorov z vodstvom EPK-ja, ampak, prve korake smo naredili, ključno je, da bo Goriški muzej eden izmed nosilcev pomembnih projektov.“
Eden osrednjih ciljev pa sicer ostaja obnova Gradu Kromberk in Vile Bartolomei v Solkanu.
