Ob zaključku letošnje trgatve v Goriških brdih, ki je bila precej drugačna, kot so vajeni, se je izkazal pomen trajnostne pridelave. Tako obdelani vinogradi, na pravih legah, so namreč stres zaradi suše veliko bolje prenašali in so utrpeli manj izpada.
Še en korak v tej smeri je tudi pilotni projekt daljinskega nadzora škodljivcev, ki so ga uvedli v letošnji sezoni, ocenjuje direktor Kleti Brda Silvan Peršolja: „Letos, ko je bilo to posebno suho leto, je bilo škodljivcev manj, ampak so vinogradniki manj škropili. Še večja vrednost tega je to, da navajamo vse vinogradnike, ne samo deset naj naprednejših, na uporabo teh podatkov, da združujemo najnovejšo tehnologijo, ki jo uporabijo potem v tej tradicionalni pridelavi,kot je pridelava grozdja in vina, kar je staro nekaj tisoč let.“
S pomočjo storitve Trapview, so na širšem območju postavili 24 pasti za daljinski nadzor križastega grozdnega sukača in pasastega grozdnega sukača. „To pomeni, da opazuješ in šele takrat, ko se pojavi, in to na neki mikrolokaciji, takrat ukrepaš. To pomeni zmanjšanje stroškov, predvsem pa, zmanjšanje obremenitve z uporabo fitofarmacevtskih sredstev. To je tisto, kar je v drugih panogah, množična uporaba vseh dostopnih podatkov, to se imenuje precizno vinogradništvo ali pa precizno kmetijstvo.““
Pri storitvi Trapview gre za vzpostavitev fizične mreže pasti za škodljivce s senzorji temperature in relativne vlage. Uporabnik prejema podatke preko dnevno generiranih avtomatskih poročil.
Past ima v svojem, slab hektar velikem vinogradu, tudi Matjaž Prinčič: „Predvsem je uporabno, ker kmetovalec nima vsak dan časa, da bi hodil od vinograda do vinograda. Sistem omogoča, da se takoj lahko pogleda stanje v tisti vabi, ob vsaki uri in obstaja tudi zgodovina, da vidiš, koliko je bilo ulova, na količino ulova tudi ustrezno odreagiraš.“
Ker je pilotni projekt pokazal pozitivne učinke, si v Brdih želijo, da se v prihodnji sezoni poveča gostota pasti po celotnem območju.
