Ogroženi sovi na Krasu gre vedno bolje

Ogroženi sovi na Krasu gre vedno bolje opažajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Aktivna prizadevanja za varstvo velike uharice na Krasu potekajo že od leta 2000, rezultati letošnjega popisa, ki so ga na območju celotnega Krasa prejšnji konec tedna opravili popisovalci, je pokazalo na skupno 15 zasedenih teritorijev velike uharice, kar je največ od začetka popisov.

Slednje že od začetka koordinira varstveni ornitolog Tomaž Mihelič: „V 90. letih sta bili v Sloveniji znani dve gnezdišči te vrste, to ne pomeni, da sta bili v realnosti samo dve, ampak, poznalo se jih je izredno malo. Danes smo lahko veseli, ker v Sloveniji poznamo že 150 parov te vrste, se pravi, res velika sprememba v tridesetih letih in je lepo videti, da se z aktivnim delom da vrsti izredno pomagati.“

Izkazalo se je, da vrsta potrebuje mir v gnezdišču preko celega leta, poleg zagotavljanja miru, je zelo pomembno delo tudi na srednje napetostnih daljnovodih: „Številka 15 teritorijev pomeni 15 gnezdečih parov, jasno, poleti se pojavijo mladiči, v povprečju sta dva mladiča, jeseni morajo mladiči zapustiti teritorij in si iščejo nove. Na ta način lahko vrsta zaseda nova območja, ki so primerna in v tem primeru se je pokazala rast populacije, ravno s tem. Očitno je sedaj smrtnost zaradi daljnovodov tako zmanjšana, da si je vrsta opomogla.“

V preteklosti se je vrsto preganjalo zaradi domnevne škodljivosti, tako kot večino ujed in sov. V letošnjem letu so v Društvu pričeli tudi s projektom LIFE FOR LIFELINES, ki ga sofinancirana tudi Evropska unija. Projekt bo potekal do leta 2029, poleg velike uharice pa bodo ukrepi namenjeni še nekaterim redkim in ogroženim vrstam, kot so beloglavi jastreb, orel kačar in planinski orel. „Te velike ujede lahko prav tako ogrozi elektrika na srednje napetostnih daljnovodih, kar nekaj se bo delalo izolacij, pa dolgoročno, kartiranje, podobno kot z vznemirjenjem in plezalci, kje so najbolj ključne točke za prelete, kam je najboljše usmerjati investitorje pri veternicah, da kljub velikim pritiskom infrastrukture, ohranimo najbolj pomembna območja.“

Slovenija je namreč za te vrste zelo pomemben koridor za prelet, saj zaradi svoje velikosti ne morejo leteti nad ravninami oziroma morjem, je še pojasnil Mihelič.