Skrivnosti hamburških pihalcev stekla, ki so bili med letoma 1722 in 1830 naseljeni v osrčje Trnovskega gozda, se bodo razkrile v projektu Glass-routes: Po poteh glažutarjev na Goriškem. Po zaključku projekta bodo ostale raziskave, razstave, označene poti in tudi sladica na temo glažutarstva.
Projekt združuje partnerja ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa in ERPAC-Ente Regionale Patrimonio Culturale ERPAC iz Furlanije - Julijske krajine. Strokovna sodelavka Petra Kolenc pojasnjuje: „Projekt bo v dveh letih preko Interreg Italija-Slovenija, Sklada za male projekte, raziskoval tradicijo, zgodovino glažutarstva, ki se je od leta 1722 pa vse do tridesetih let 19. stoletja, v stotih letih razvijala na območju Trnovskega gozda, v odnosu do treh vasi, Trebuše, Lazne in Lokvi.“
Tam je bil epicenter pihalcev stekla, Hamburžanov, ki so prišli na območje in iz roda v rod čuvali skrivnost pihanja stekla. „Prav 300 let nazaj, leta 1724, imamo prvi takoimenovani komisijski zapisnik in tam poročajo tako o vaseh, kdo je živel, tako da imamo neko sliko teritorija že pred 300 leti.“
V sklopu projekta bodo preučevali tudi, kakšen je bil odnos do tradicije beneških pihalcev stekla, sicer pa bodo dediščino, ki so jo zapustili steklarji, obelodanili z raziskavami in dvojezičnim esejem, katalogom ohranjenih izdelkov, čezmejno razstavo med Gorico, Tolminom in Lokvami, prihodnje leto bo na Lokvah tudi mednarodna umetniška rezidenca za steklarje. Ta bo nadgradila sedanjo formo vivo, ki je postavljena po vasi Lokve in je nastala v zadnjih dveh letih v soorganizaciji več partnerjev. Kuratorka Klavdija Figelj: „Skupaj s KUD Manifest in Art Cirle smo že dvakrat povabili v goste mednarodno zasedbo kiparjev in jih povezali z domačimi umetniki, sedaj komaj čakamo, da v letu 2025 povabimo pihalce stekla. To bo res nekaj posebnega, stike smo že navezali.“
Vzpostavljene bodo tudi nove poti v dolžini približno 20 kilometrov, ki sledijo poti steklarjev in kulinarični zgodovini lokalnih ponudnikov. „Imeli bomo en produkt več, ki ga bomo lahko posredovali gostom, turistom, območje bo predstavljeno na nekoliko drugačen način. Naredili bomo tudi sladico na to tem in ko bo zadeva zaključena – mislim, da bo trajna – bo veliko doprinesla območju.“
meni Martina Gorjan Sulič s Gostilne Winkler na Lokvah.
Gozdne poti bodo urejali skupaj z Zavodom za gozdove, da bo čim manj moteča za naravo in njene prebivalce.
V projektu sodeluje tudi tolminski muzej, kjer bodo na ogled nekateri ostanki sicer skrivnostnih glažutarjev. Direktor Tadej Koren: "Projekt o glažutarjih je zanimiv iz več vidika, prvo teritorijsko, ima pa tudi nek širši pomen. Po eni strani je dokaj nova tema za vse nas tukaj in zato je malo skrivnostna in zanimiva. Ni razdiralna tema, povezuje celoten teriotrij, od zgornjega Posočja, Goriškega in čezmejno. "
V Tolminskem muzeju bodo postavili razstavo, sodelovali pa bodo tudi pri raziskovanju terena, predvsem prvo glažuto, ki je bila postavljena v Trebuši, poskušali bodo potrditi njeno natančno lokacijo, ki je bila pri nekje pri reki Trebušci.
Vrednost projekta je slabih 200 tisočakov.
