Na Krasu nastala 103-kilometrska pohodniška pot, ki povezuje 7 občin na slovenski in italijanski strani

Nastal je CARSUSTRAIL, Zeleno srce Krasa – mednarodna krožna daljinska pot, ki je po silovitem požaru leta 2022 nastala na pobudo sedmih obmejnih občin iz Slovenije in Italije ter ob podpori številnih donatorjev.

Med 15. in 29. julijem je na obeh straneh meje zgorelo več kot 3700 hektarjev površin. Čeprav so bila naselja obvarovana pred ognjenimi zublji, je narava utrpela veliko škodo. Štiri leta kasneje je nastala 103 kilometre dolga pot, sestavljena iz 6 etap v naravi in sedme, poimenovane Etapa srčne skupnosti. Celotna pot s ptičje perspektive riše obliko srca.

Ariana Durnik, direktorica javnega zavoda za turizem in kulturo Miren Kras: "Pot je daljinska, krožna, mednarodna, ena najbolj trajnostnih in prepričani smo, da tudi ena najlepših poti v tem delu Evrope. Nastala je v celoti iz donacij posameznikov, društev, podjetij, po velikem požaru namenjenih obnovi pogorišča. Danes s to potjo dodajamo novo obliko življenja, ki prinaša obet razcveta turizma in razvoja lokalnih skupnosti na čezmejnem območju."

Sodelujoči so Mestna občina Nova Gorica ter občine Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Komen, Doberdob, Devin-Nabrežina in Sovodnje ob Soči, skozi katere tudi vodi Zeleno srce Krasa, ki poteka ob reki Vipavi, preko polj, skozi gozdove in vinograde ter čez razgledne vrhove: "Pohodniki lahko vstopajo kjerkoli, načeloma se 103 kilometre da prehoditi v 5 do 6 dneh. Pot nadgrajuje kar 18 največjih znamenitosti in 44 ostalih zanimivosti na terenu. Na traso gravitira več kot 200 ponudnikov nastanitev in gostinstva. Velika posebnost te poti je, da je opremljena tudi z 12 učnimi tablami ter s 24 vsebinami o naravni in kulturni dediščini."

Carsus Trail sta podprla tudi Zavod za kulturno dediščino in zavod za gozdove Slovenije. Postavljen je ob bok 14 naj gozdnim učnim potem Slovenije v letu 2026. V akcijo popožarnega sajenja dreves na Krasu in nastajanja poti se je vključila tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar: "120.000 prostovoljcev, vseh, ki so sadili drevesa, prispevali finančna sredstva - brez te skupnostne solidarnostne moči taki projekti preprosto ne morejo uspeti, ampak ta je uspel in še mnogo drugih v Sloveniji. Vesela sem, da je danes odprta tudi ta pot po prečudovitih krajih in tudi ta pot je skupnostna in naj živi prijateljstvo med Slovenijo in Italijo in vsemi narodi sveta."

Verjamejo, da temu projekta na svetu ni para, lani pa je bil v Belinu na mednarodnem srečanju zelenih destinacij nagrajen kot ena od treh najboljših trajnostnih praks na svetu.