Kraljevski obisk v Novi Gorici: potomec Karla X. prinesel posebni darili
V Gimnaziji Nova Gorica je včeraj potekala osrednja slovesnost ob 190. obletnici smrti zadnjega francoskega kralja Karla X., ki je pokopan v grobnici Frančiškanskega samostana na Kostanjevici. Ob tej priložnosti je Novo Gorico obiskal tudi častni konzul Luksemburga v Franciji in daljni potomec rodbine Karla X., Jean-Philippe Carpentier, ki je mestu in samostanu podaril dva portreta francoskega kralja.
Novo Gorico je prvič obiskal lani, ko je bil tudi prvič v Sloveniji. Ob tokratnem obisku je poudaril, da ima Karel X. v Sloveniji posebno mesto. Tu ni zgolj eden izmed francoskih kraljev, temveč je na neki način postal francoski kralj Slovenije, kar ga še posebej veseli.
"Slovenija je zdaj zame postala nekakšen drugi dom. S svojo družino se nameravam vračati pogosteje, saj se mi zdi zelo pomembno ohranjati in prenašati spomin na preteklost ter videti, da se ljudje zanimajo za to zgodovino."
Pred osrednjo slovesnostjo je Carpentier obiskal tudi grobnico francoske kraljeve družine na Kostanjevici, kjer ga je še posebej ganilo delo novogoriških dijakov.
"Zelo sem bil vesel, ko sem danes popoldne obiskal njegov grob in videl, kaj so pripravili mladi iz Nove Gorice. To je bil zame morda najbolj ganljiv trenutek ob prihodu h kraljevim grobnicam."
Dragocena portreta Karla X. za Novo Gorico
Ob obisku je Carpentier podaril tudi dva portreta Karla X. Enega je namenil Frančiškanskemu samostanu na Kostanjevici, drugega pa novogoriškemu županu Samu Turelu, slednjega bo hranil Goriški muzej.
Podarjeni portret je litografija, ki jo je leta 1824 po portretu Daniela Sainta izdelal Pierre Louis Grevedon, znan tudi kot Henri Grevedon. Na njej je Karel X. upodobljen v vojaški uniformi z več visokimi odlikovanji, med drugim s trakom in ploščo reda svetega Duha, najprestižnejšega odlikovanja nekdanje francoske monarhije, ter znakom reda zlatega runa.
Grafika ima pomembno zgodovinsko in ikonografsko vrednost, saj prikazuje Karla X. na začetku njegove vladavine, še pred kronanjem leta 1825 in julijsko revolucijo leta 1830, ki je privedla do njegovega odstopa s prestola. Predstavlja uradno podobo zadnjega vladajočega kralja starejše veje dinastije Burbonov.
Izvoda te litografije hranita tudi Francoska nacionalna knjižnica in pariški muzej Carnavalet.
Kot je pojasnil Carpentier, želi z dariloma prispevati k ohranjanju zgodovinskega spomina in podobo francoskega kralja približati tudi današnjim generacijam.
"Menim, da je zelo pomembno, da ljudje vidijo obraz Karla X. in si lažje predstavljajo, kdo je bil in kako je bil videti. Ko vidiš njegov obraz in portret, zgodovina postane manj abstraktna, bolj oprijemljiva."
Karel X. naj ostane na Kostanjevici
Carpentier je tudi tokrat poudaril, da bi morali posmrtni ostanki Karla X. ostati na Kostanjevici. Po njegovih besedah je bila to izrecna želja francoskega kralja, ki je v zadnjih letih življenja iz svoje spalnice v palači Coronini-Cronberg pogledoval proti samostanu, kjer je želel biti pokopan.
Namesto prenosa posmrtnih ostankov v Francijo se zato zavzema za postavitev kenotafa oziroma simboličnega nagrobnega obeležja v baziliki Saint-Denis pri Parizu, kjer so pokopani številni francoski kralji.
Kot je pojasnil, si za uresničitev te zamisli že prizadeva. Tako bi tudi v Franciji ohranili spomin na Karla X. in njegovo mesto v zgodovini francoske monarhije, hkrati pa spoštovali njegovo željo, da za vedno počiva na Kostanjevici.
