V Novi Gorici postavili temelje Evropske poti miru

Memorandum predstavlja pomemben korak k dolgoročnemu povezovanju ustanov, strokovnjakov in območij, ki skrbijo za dediščino prve svetovne vojne. Podpisniki so se zavezali k nadaljnjemu sodelovanju na področjih raziskovanja, izobraževanja, ohranjanja in predstavljanja dediščine ter razvoja kulturnega turizma.

Evropska pot miru 14–18 ni zamišljena kot ena sama fizična pot, temveč kot čezmejna mreža krajev spomina in organizacij, ki bodo skupno zgodovinsko izkušnjo povezovale s sporočilom miru in sodelovanja.

Kot je pojasnila vodja Fundacije Poti miru v Posočju Maša Klavora, želijo s povezovanjem evropskih institucij ustvarjati nove priložnosti za skupne projekte.

"Zavezali so se k nadaljnjemu razvoju in vzpostavljanju Evropske poti miru 14–18. S sodelujočimi institucijami želimo izvajati različne projekte za doseganje skupnih ciljev na področju raziskovanja, izobraževanja, promocije in ohranjanja dediščine. S skupnimi aktivnostmi želimo ustvarjati nove priložnosti za sobivanje in sodelovanje ter pokazati, da lahko kljub tragični zgodovini, ki nas je nekoč razdvajala, s Potjo miru v Evropi dosegamo skupne cilje."

Predsednica republike: Mir ni samoumeven

Slovesnost je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je zbrane tudi nagovorila. Poudarila je pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in nadaljnjega povezovanja evropskih narodov.

"Evropska pot miru ni pomembna le zaradi ohranjanja dediščine nekdanjih bojišč. Je tudi pot sprave in kulturne diplomacije, ki krepi dialog, zaupanje in medsebojno spoštovanje med narodi. Kraji, ki so bili nekoč prizorišča spopadov, lahko postanejo prostori raziskovanja, učenja in skupnega razmisleka o vrednosti miru."

Ob tem je poudarila, da bo podpirala nadaljnji razvoj Evropske poti miru, saj verjame, da lahko nekdanja prizorišča spopadov postanejo prostor skupnega prizadevanja za spravo in mir.

Kot je še opozorila, "mir ni samoumeven, temveč skupna odgovornost, ki jo moramo negovati in ohranjati za prihodnje rodove".

O pomenu pobude je spregovoril tudi Zdravko Likar, ki je pred skoraj tremi desetletji dal pobudo za ureditev Poti miru v Posočju.

"Moja ideja in ideja mojih sodelavcev je bila, da vse nekdanje fronte povežemo v enotno pot, ki bo ohranjala spomin na trpljenje navadnega vojaka in hkrati predstavljala velik poziv k miru po vsem svetu. Še posebej danes, ko vidimo, da poka na vseh koncih sveta, je ta poziv še kako potreben."

Od dediščine soške fronte do evropskega povezovanja

Pomembno strokovno in idejno vlogo pri vzpostavljanju Evropske poti miru ima Fundacija Poti miru v Posočju, ki že skoraj tri desetletja skrbi za ohranjanje dediščine soške fronte. Pri razvoju skupnih pristopov je sodelovala s Posoškim razvojnim centrom, ZRC SAZU, PromoTurismoFVG in drugimi partnerji.

Podpis je zaznamoval zaključek mednarodnega projekta GOV4PeaCE, katerega vodilni partner je Posoški razvojni center (PRC). V 30-mesečnem projektu je ta usklajeval delo 11 projektnih partnerjev iz šestih držav, sodeloval pa je tudi 19 pridruženih strateških partnerjev. Skupaj so razvili model upravljanja dediščine prve svetovne vojne in ga preizkusili na treh čezmejnih pilotnih območjih.

Direktor Posoškega razvojnega centra Simon Škvor je poudaril, da podpis memoranduma ni zgolj zaključek projekta, temveč predvsem začetek dolgoročnega sodelovanja.

"S podpisom memoranduma o sodelovanju pri vzpostavljanju Evropske poti miru 14–18 postavljamo temelje za trajno partnerstvo, ki nam bo omogočilo skupno delo tudi po zaključku projekta."

Memorandum odpira tudi možnosti za nadaljnje evropsko povezovanje, vključno z morebitno prihodnjo pridobitvijo certifikata Kulturna pot Sveta Evrope. Dolgoročno ostaja odprta tudi možnost proučitve ustreznih nominacij dediščine prve svetovne vojne za Unescov seznam svetovne dediščine.

K vzpostavljanju Evropske poti miru želijo podpisniki v prihodnje pritegniti tudi druge evropske države, na ozemlju katerih so potekali spopadi prve svetovne vojne.