Poznate tri Budanjke? Metlica, škatla in marelica skrivajo zanimivo zgodbo

Kot pojasnjuje eden od pobudnikov projekta Ivan Krašna, so najprej raziskali, kaj krajane povezuje in kaj je najbolj značilno za njihov kraj.

"V okviru tega projekta smo najprej ugotavljali, kaj vse se v Budanjah dogaja in katere so tiste stvari, ki nas povezujejo. Tako smo prišli do naše metlice, škatle in marelice. To so trije pojmi, ki so pri nas še kako živi. Metlica in škatla sicer nekoliko manj, saj se ta tradicija počasi izgublja, naša marelica pa je poznana, mislim, da prav vsem."

Združili moči in obudili stare spretnosti

Pri projektu je bilo posebej dejavnih šest domačinov: poleg Ivana Krašne še Anja Praček, Jožica Kodele, Mojca Ferjančič, Aleš Kodele in Borut Peljahan. Skupno je moči združilo približno 30 krajanov, ki so vsak po svojih zmožnostih prispevali k ohranjanju lokalne dediščine.

V okviru projekta so izdelali metlice in škatle ter pripravili zbornik. K sodelovanju so pritegnili tudi podružnično osnovno šolo in tamkajšnji vrtec. Otroci so posadili sirek, iz katerega izdelujejo metlice, nato pa spremljali in sodelovali pri celotnem postopku njihove izdelave. Nastale so tudi škatle, ki so jih izdelovali v sodelovanju z ribniškimi mojstri in s pomočjo 3D-tiskalnikov.

Zakaj prav metlica in škatla? Odgovor se skriva v zgodovini kraja in vzdevkih njegovih prebivalcev.

"Večina vasi v zgornjem delu Vipavske doline ima svoje vzdevke. Recimo, Planinci so Rejparji, Stomažani so Foučkarji, mi pa smo Metličarji. Imamo še drugo ime, Škatlarji, saj so Budanjci nekoč vozili sadje v Ljubljano in druge kraje, zloženo v škatle. Sadja v Budanjah nismo imeli dovolj, zato so ga domačini kupovali po Vipavski dolini in bili nekakšni posredniki med pridelovalci in kupci, denimo na ljubljanski tržnici. Metlice pa so bile še dodaten vir zaslužka. Budanjci so jih izdelovali iz rastlin, ki so rasle ob potokih in drugod v naravi. Tako so lahko iz materialov, ki so jih nabrali in predelali sami, brez večjih vhodnih stroškov ustvarili dodaten zaslužek."

Metlica še danes živi

Metlice pa niso le del preteklosti. Še danes imajo pomembno simbolno vlogo pri ohranjanju ene od posebnih budanjskih tradicij – vsakoletnem »krstu« fantov, ki so zaključili osmi razred in jih sprejmejo v skupnost budanjskih fantov.

"Ta običaj se ohranja, odkar pomnimo. Imamo tudi fantovsko bukvo, v kateri so zapisani vsi predsedniki in blagajniki fantovske skupnosti od leta 1948 naprej. Metlica se uporablja tudi na visti, to je naboru, kjer je vedno prisotna prikolica z napisom Metličarji, na kateri so seveda tudi metlice. Tako metlico ohranjamo živo, čeprav ne več v njeni prvotni vlogi, ko so jo uporabljali za čiščenje posode, temveč kot simbol Budanj. Mislim, da je večina krajanov že prej vedela, da smo Metličarji, zdaj pa to vedo praktično vsi."

Že več kot dve desetletji ohranjajo dediščino kraja

Zamisel za projekt ni nastala čez noč. Skupina domačinov si namreč že več kot 20 let prizadeva ohranjati in širši javnosti predstavljati zgodovino, običaje in kulturno dediščino Budanj.

Začeli so s projektom Pesem je zaklad, nadaljevali z raziskovanjem Mlini in žage na potoku Šumljaku, nato pa pripravili še projekta Tudi pesnik je zaklad in Tudi pevec je zaklad.

Z najnovejšim projektom so tako dodali še en pomemben kamenček v mozaik ohranjanja budanjske dediščine in poskrbeli, da bodo zgodbe o metlicah, škatlah in marelicah živele tudi med prihodnjimi generacijami. V nedeljo so ob odprtju športnega igrišča ob podružnični osnovni šoli pripravili tudi prireditev ob zaključku projekta.

(Foto: Filip Rupnik)