NOVA GORICA, SNG - September na domačem odru

• Torek, 1. 9., ob 20.00, amfiteater - Anton Tomaž Linhart Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Komedija. Gostuje Mestno gledališče ljubljansko. Abonma VELIKE ZGODBE 2025/2026 in IZVEN

• Petek, 4. 9., ob 20.00, veliki oder - Večer ob občinskem prazniku. Osrednja slovesnost s slavnostno sejo mestnega sveta in podelitvijo nagrad Mestne občine Nova Gorica.

• Sreda. 9. 9., ob 20.00, EPICenter Nova Gorica - Srečko Kosovel, Fanica Obid Jesen moje mladosti. Dokumentarna pravljica. Koproducent GO! 2025. PREMIERA. IZVEN

• Četrtek. 10. 9., ob 20.00, EPICenter Nova Gorica - Srečko Kosovel, Fanica Obid Jesen moje mladosti. Dokumentarna pravljica. Koproducent GO! 2025. Abonma KONTO in IZVEN. Izbirna predstava za abonente / #mladi

• Petek. 11. 9., ob 20.00, EPICenter Nova Gorica - Srečko Kosovel, Fanica Obid Jesen moje mladosti. Dokumentarna pravljica. Koproducent GO! 2025. Abonma KONTO in IZVEN. Izbirna predstava za abonente / #mladi

• Sobota. 12. 9., ob 20.00, EPICenter Nova Gorica - Srečko Kosovel, Fanica Obid Jesen moje mladosti. Dokumentarna pravljica. Koproducent GO! 2025. Abonma KONTO in IZVEN. Izbirna predstava za abonente / #mladi

• Četrtek. 24. 9., ob 20.00, veliki oder - Aleš Berger Noč v Zagorju. Odrski kalejdoskop. PREMIERA. Abonma PREMIERA in IZVEN

• Petek. 25. 9., ob 20.00, veliki oder - Aleš Berger Noč v Zagorju. Odrski kalejdoskop. Abonma PETEK, KONTO in IZVEN / #mladi

• Sobota, 26. 9., ob 10.30, mali oder - Mateja Fi Kovčekteta na obisku. Gostuje Mateja Fi. Abonma LUTKOVNI POLŽEK in IZVEN

• Nedelja. 27. 9., ob 18.00, rotunda - Ora Mystica ° Mistična usta. Gostuje Mnemøsyne. Festival Flores Musicae 2026. Prost vstop

• Torek, 29. 9., ob 18.00, mali oder - Odprti oder za pogovor Od klika do klika v mreži sovraštva in nasilja. Uvod v tematsko povezano predstavo to be a real boy, ki pogovoru sledi. Prost vstop

• Torek, 29. 9., ob 20.00, mali oder - Avtorski projekt to be a real boy. Študijska produkcija. Gostuje AGRFT. Abonma OD BLIZU, KONTO in IZVEN. Izbirna predstava za abonente / #mladi

• Sreda. 30. 9., ob 20.00, veliki oder - Aleš Berger Noč v Zagorju. Odrski kalejdoskop. Abonma SREDA, KONTO in IZVEN / #mladi

GLEDALIŠKI VEČERI

Gostuje Mestno gledališče ljubljansko

Anton Tomaž Linhart TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
Komedija

Z avtorsko priredbo Beaumarchaisove satire je Anton Tomaž Linhart (1756–1795) položil temeljni kamen slovenskega gledališča in dramatike. Prva slovenska komedija je v režiji večkrat nagrajenega Novogoričana Diega de Bree doživela posebno interpretacijo. Njegovo branje dramske predloge je omogočilo, da je klasika postala »zabavna in duhovita izkušnja«, ki odstira »zazrtje v sodobno družbo in njeno (neje)voljo do vsakodnevnih in revolucionarnejših trenutkov življenja: merjenja postelje, varanja, obeta zlorabe iz hipnega poželenja, grožnje s tožbo, ločitve od oboževane osebe ali pa celo snidenja z do zdaj neznanimi starši« (Kaja Novosel).

Kdo ne pozna Baronovega osebnega služabnika Matička, njegove izbranke Nežke, baronove soproge Gospe Rozale, študenta Tončka, posojilodajalke Smrekarice in vseh zmešnjav tistega veselega dne? V središču osnovnega zapleta je ljubezenska intriga, ki jo sprva zasnuje in vodi Matiček, kasneje pa jo domislita in v svoje roke vzameta Gospa Rozala in Nežka ter zmešnjavo razvozlata do srečnega konca.

Režiser Diego de Brea

Igrajo Primož Pirnat, Iva Krajnc Bagola, Uroš Smolej, Tina Potočnik Vrhovnik, Nejc Jezernik k. g. / Filip Štepec k. g., Boris Kerč, Jožef Ropoša, Lena Hribar Škrlec / Lara Wolf k. g.

TOR 1. 9. 20.00 Amfiteater SNG NG (V primeru slabega vremena na velikem odru SNG NG.)

PREMIERA

Srečko Kosovel, Fanica Obid JESEN MOJE MLADOSTI

Koproducent GO! 2025

Dokumentarna pravljica

Ko bralec vzame v roke Kosovelova dela, se praviloma čudi temu, da je tako mlad človek v tako kratkem času toliko ustvaril. Podobno velja za njegovo korespondenco, ki daje slutiti razloge za tako ustvarjalno bogastvo: iz nje vznika občutljiv, razgledan, pedanten, osredotočen, kritičen, mlad človek, poln načrtov, ciljev in zamisli, ki ga okolje in čas, v katerih ustvarja, zaznamujeta in ovirata. Zato je med vrsticami nemalokrat čutiti osamljenost, žalost, melanholijo, ki se zdijo v dopisovanju s tolminsko kolegico, pesnico in bodočo aktivistko Fanico Obid še posebej prisotni. Skoraj v vsakem njunem pismu je omenjena jesen, ki postane metafora notranje pokrajine mladega človeka, ki je zaradi surovosti (po)vojnega časa oropan sproščene mladosti. »Doba je klavrna, bodimo vsaj mi življenja polni,« zapiše Srečko v enem od pisem. Vsa – brez izjeme – so polna predlogov za branje, razmislekov o literaturi in smislu umetnosti, izmenjav o ženskem vprašanju in narodnem delovanju ter opisov intimnega, čustvenega, duhovnega doživljaja. Preko pisem se seznanita, spoznavata, zbližujeta, vzljubita. Besede, s katerimi drug drugemu izkazujeta naklonjenost, nas vabijo k fantaziranju o tem, kaj vse bi lahko drug drugemu postala, če …

Korespondenca med Srečkom Kosovelom in Fanico Obid je od vseh ohranjenih najbogatejša, najpopolnejša: že sama po sebi učinkuje kot zgodba, kot dramska predloga. Ta se bo ob priložnosti Kosovelovega leta, ko so bila njuna pisma kot samostojna celota pod uredniško roko Aleša Bergerja izdana pri Mladinski knjigi, prelila tudi v predstavo – majhno, intimno, a izjemno močno nabito z občutenjem časa in njunega življenja v njem. Nastala bo s pomočjo dveh mladih igralcev, študentov, in pod režijsko taktirko Patrizie Jurinčič Finžgar, ki je sicer kot igralka zaposlena v SNG Nova Gorica, že nekaj let pa se posveča tudi avtorskim projektom in režiji.

»V najinih pismih je ležalo več nego sama »romantika«, mogoče je bilo kakor dvoje glasov, ki sta se našla, si govorila in odgovarjala. Mogoče še več: dvoje sil, medsebojno se izpolnjujočih, dvoje hrepenenj, ki sta živeli svoje čudno življenje sredi samote in daljave.« Srečko Kosovel (Iz pisma Fanici, dne 3. 11. 1924)

Avtorica priredbe in režiserka Patrizia Jurinčič Finžgar, lektorica Klasja Kovačič, scenografinja in kostumografinja Patrizia Jurinčič Finžgar, avtorica glasbe Andrejka Možina, oblikovalec svetlobe Matjaž Bajc

Igrata Nejc Kravos k. g., Hela Beltram k. g.

SRE 9. 9., ČET 10. 9., PET 11. 9., SOB 12. 9., 20.00, EPICenter Nova Gorica

PREMIERA

Aleš Berger NOČ V ZAGORJU

Odrski kalejdoskop

Smo 23. februarja 1926. Tisti večer pred natanko sto leti je mlad fant, Srečko Kosovel, s tovariši pesniki nastopil v novi občinski dvorani v Zagorju. Občinstva je bilo malo, zvečine delavci, ki jim je bil večer namenjen in ki so literarni večer izjemno lepo sprejeli. Namesto vrnitve v Ljubljano pa Srečko vso noč sam preživi na železniški postaji. Zakaj je Srečko vlak zamudil? Zakaj ga drugi niso in kje so? V to »zagorsko noč«, zunaj zmeraj bolj hladno, navznoter pa vse bolj vročično, se – v obliki lepljenke pesmi in citatov iz pisem – lušči in zgošča njegova življenjska in umetniška pot, kot si jo obnavlja sam ali ga nanjo opozarjajo njegovi (fiktivni) sogovorniki. Gre za nekakšno preverjanje samega sebe, idejnih stališč in umetniške prakse, odnosov z družino in s kolegi, spolnega nemira in še drugih problemov, ki ga pestijo. Na koncu ga jutranji vlak odpelje v megleno Ljubljano – vožnja v negotovo prihodnost, za katero danes vemo, da je žal ni bilo več veliko. Umrl je 27. maja v Tomaju, tri mesece kasneje.

Eden največjih poznavalcev Kosovela, pisatelj, prevajalec ter literarni in gledališki kritik Aleš Berger, je napisal besedilo, ki ga bo režiserka Neda R. Bric, avtorica več predstav o znamenitih osebnostih (Gregorčič, Prešeren, brata Rusjan, Maks Fabiani …) z ekipo postavila na velikem odru, s čimer se bomo Kosovelu, temu velikemu ustvarjalcu, poklonili v njegovem letu.

»Jaz čutim v sebi veliko silo ravno vsled tega, ker mi Smrt ne more ničesar vzeti. Absolutno ničesar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. Če jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drugi. V kozmosu ne propade nič, najmanj ideje. Če jih je življenje rodilo, jih je rodilo za življenje, ne pa za smrt.« Srečko Kosovel (Iz pisma Fanici, dne 12. 7. 1925)

Avtorica priredbe in režiserka Neda R. Bric, asistentka režiserke in dramaturginja Karin Winkler, scenograf Marco Juratovec, kostumografinja Nataša Recer, avtorica videa Polona Zupan (Pila Rusjan), glasba Silence (Boris Benko, Primož Hladnik), oblikovalec svetlobe Matjaž Bajc, lektorica Klasja Kovačič

Igrajo Peter Harl, Anuša Kodelja, Borut Petrović k. g., Maja Poljanec, Matija Rupel, Jakob Šfiligoj, Urška Taufer