Briška češnja, sadež identitete in prihodnosti

Predsednik združenja Radovan Jelina. »Junija bomo vnašali parazitoide proti marmorirani smrdljivki. Nabavili bomo tudi hladilne vitrine za razstavo češenj ob Prazniku češenj. Partnerji projekta so tudi Briške žene in dekleta, ki bodo pripravile inovativno pecivo iz češenj.«

Kot pravi Jelina, ima »tovarna pod milim nebom« tudi svoje težave – od škodljivcev do podnebnih sprememb in namakanja, ki marsikje še ni urejeno. S posvetom pa želijo predvsem spodbuditi mlade, da razmere niso tako črne.

V mlajšo generacijo sodi Matej Drnovšček, ki ima približno tri hektarje češnjevih nasadov. Opaža, da je bilo v Brdih nekoč precej več sadjarstva.

»Prvi pogoj bi bil urejen odkup, da bi ljudje sploh imeli kam oddati sadje. Nimajo vsi časa, da bi ga tržili sami, in to je velik problem. Drugo so pogoji – namakanje in nekoliko bolj enostavna birokracija. Mislim, da bi se potem več ljudi odločilo za pridelavo. Manjka pa tudi promocije. Vino je zdaj v ospredju, tudi zaradi oglaševanja, sadje pa ostaja nekoliko v ozadju.«

Kaj kaže za letošnjo letino češenj? Pozebe so še možne, a trenutni pokazatelji so spodbudni.

»Nekaj manjših pozeb je bilo v dolini, v ravninskem delu, v Vipolžah in Neblem. Tam je bilo nekaj škode, višje pa je stanje precej dobro. Nizke temperature pa lahko vplivajo na razvoj češenj. Težko je še reči. Vse se bo pokazalo šele, ko bo pridelek prodan – takrat veš, ali je bila sezona dobra ali slaba,« je še povedal Radovan Jelina.

Na dogodku, ki je v petek potekal v Vili Vipolže in v soboto na terenu v Brdih in regijskem sadjarskem centru Bilje, so predavali tudi strokovnjaki iz Slovenije, Italije in Madžarske.