Kako omiliti vročinske valove v Novi Gorici in Gorici?

Cilje projekta je razgrnilaa vodja projekta Vanja Cencič iz Goriške lokalne energetske agencije (GOLEA). „Projekt HeatIslands Adapt si bo prizadeval v naslednjih štiriindvajsetih mesecih okrepiti odpornost urbanih območij na vremenski ekstrem, torej vročino, ki je posledica podnebnih sprememb, pri prepoznavanju urbanih toplotnih otokov in pri identifikaciji možnih ukrepov za zmanjšanje toplotnega stresa in s tem tudi večje pripravljenosti prebivalcev na vročinske valove in posledično izboljšanje kakovosti življenja.“

Z analizo temperaturnih vzorcev, ki jih bodo pridobili z meritvami, bodo poskušali pripraviti ukrepe, ki bodo v prihodnje nekoliko blažili podnebne spremembe, ki se jim ne bomo mogli izogniti. Matjaž Valant iz Centra zelenih tehnologij pravi, da nekatere ukrepe že poznamo. „Predvsem bo potrebno pravilno načrtovati naše urbano okolje, to je v osnovi najboljša rešitev. Ampak, seveda, mi imamo že določene stvari postavljene in tu je potrebno zdaj iskati rešitve, ki bojo nadgradile takšno področje, kjer s e takšni toplotni otoki pojavljajo. Tu lahko najdemo že nekaj zelo priznanih rešitev.

Med njimi Valant izpostavlja zelene strehe, izolacije hiš, strateško načrtovane pametne ozelenitve in tudi vodno infrastrukturo. Razmere v prihodnje se bodo namreč zaradi vročinskih valov še poslabšale, pravi klimatologinja Katka Kozjek Mihelec. „So pa toplotni otoki posledica goste pozidanosti, uporabe gradbenih materialov, ki absorbirajo in kopičijo toploto, in pa tudi človekove dejavnosti, kot so na primer promet in industrija. Naši podnebne projekcije kažejo, da bo v resnici v prihodnosti več vročinskih valov, bodo pogostejši, dalj časa trajajoči in pa tudi močnejši in ja, ravno zaradi te koncentracije pozidanih površin bodo v mestu nekako močnejši kot na podeželju.“

Projekt, ob koncu katerega bosta sodelujoči agenciji za okolje dobili reprezentativne podatke, bosta lahko v prihodnje točneje napovedali nove vročinske valove in tudi izdajali bolj natančna opozorila prebivalcem. Projekt bo trajal dve leti, vreden pa je 975.000 evrov, 80 odstotkov te vsote oziroma 780.000 evrov bo zanj prispevala Evropska unija iz evropskega sklada za regionalni razvoj.