Poslovil se je župnik Marijan Markežič, ki je življenje posvetil Slovencem na Goriškem
Le dva dni po 75. rojstnem dnevu je umrl duhovnik in župnik Marijan Markežič, ki je večino svojega življenja posvetil slovenski skupnosti na Goriškem. Še junija letos je v Pevmi slovesno obhajal zlato mašo ob 50-letnici duhovništva, decembra lani pa je za svoj prispevek k ohranjanju slovenstva v Italiji prejel medaljo za zasluge Republike Slovenije.
Marijan Markežič se je rodil 10. novembra 1951 v Pregari pri Kopru. Čeprav je bil po rodu ponosen Istran, je večino življenja preživel med slovenskimi verniki na Goriškem. Po šolanju v malem semenišču v Pazinu je teologijo študiral na Reki, v Zagrebu, Ljubljani, Rimu in Kölnu. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1976, po prvih kaplanskih službah v Sloveniji pa je leta 1979 prišel na Goriško, kjer je pustil globok pečat.
Kot kaplan in pozneje župnik je deloval v številnih slovenskih skupnostih, med drugim v Gorici, Brdih, Sovodnjah, Gabrjah in na Vrhu. Nazadnje je skrbel za župnije od Števerjana do Pevme in Štmavra ter za pastoralno središče v Gorici, maševal pa je tudi v Podgori in na Subidi.
Njegovo delo je segalo daleč onkraj cerkvenih zidov. Poučeval je na slovenskih šolah, bil duhovni vodja skavtov in mladinskih skupin ter se zavzeto posvečal ohranjanju slovenskega jezika, kulture in narodne zavesti. Od leta 1985 je bil odgovorni urednik otroške in mladinske revije Pastirček, ki je pod njegovim vodstvom nagovarjala generacije mladih bralcev.
S svojim dolgoletnim duhovniškim, kulturnim in narodnim delovanjem je pomembno zaznamoval slovensko skupnost na Goriškem. Povezoval je slovenska društva, pevske zbore ter prosvetne in mladinske organizacije, ob tem pa spodbujal sožitje med Slovenci in Italijani, medsebojno spoštovanje in solidarnost.
Pomembno je prispeval tudi k obnovi stavbe na Travniku v središču Gorice, kjer danes delujejo Katoliška knjigarna, Zadruga Goriška Mohorjeva, Goriška Mohorjeva družba in Društvo Ars. Sodeloval je še pri obnovi cerkva, župnišč in drugih slovenskih ustanov ter si prizadeval za krepitev slovenske skupnosti in čezmejnega sodelovanja.
Za izjemen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika, kulture in narodne zavesti Slovencev v Italiji mu je decembra 2025 predsednica Republike Slovenije podelila medaljo za zasluge (na naslovni fotografiji).
Junija letos je v Pevmi slovesno obhajal zlato mašo in tako zaznamoval 50 let duhovništva. Ob tej priložnosti so se mu številni predstavniki slovenske verske skupnosti na Goriškem zahvalili za njegovo dolgoletno predanost in dragocen prispevek k življenju Slovencev v zamejstvu.
