Ste vedeli, da arašidi rastejo tudi na Goriškem? V Orehovljah jih letos pričakujejo kar tri tone

Medtem ko Američani prisegajo nanje, smo jih na Goriškem bolj vajeni kot enega od tradicionalnih Miklavževih darov. Arašidi, ki izvirajo iz Južne Amerike, pa so se udomačili tudi pri nas – in to sredi Goriške. Kot edina v Sloveniji jih v Orehovljah pridelujeta Boštjan Silič in njegova žena Žanet. Na njuno pobudo so februarja arašide tudi uradno vpisali v slovenski sortni izbor kmetijskih rastlin, pred tem pa je bil njihov nasad evidentiran kot nasad fižola.

Zgodbo o tem, kako so se arašidi udomačili v Orehovljah, iz prve roke opiše Boštjanov oče Savo Silič. "Imamo jih že od povojnih časov, seme je domače. Vedno pustimo nekaj najlepših za seme za naslednje leto. Vesel sem, da se zgodba nadaljuje in da iščemo tudi nove kulture. Imamo ječmen, koruzo in žito, vendar ni pravega povpraševanja, zato smo se bili prisiljeni preusmeriti. In arašidi, kot sva že povedala, smo edini v Sloveniji."

Od nekaj kilogramov za lastno rabo sta lani stopila na novo pot, ustvarila znamko Sili Nuts in začela proizvajati arašidovo maslo. Lani je njun pridelek prvič presegel eno tono, letos pa pričakujeta približno trikrat več, nam je ob obisku povedal Boštjan.

"Arašide imamo že od leta 1945, osemdeset let. Moj nono in moj tata so jih imeli malo, mogoče dvajset kilogramov, in smo vse delali na roko. Zdaj pa jih je več, letos je en hektar in bo približno tri tone pridelka, je treba malo pohitriti zadevo. Strojev prav za arašide se pri nas ne dobi, ker smo edini, zato kaj rešimo tudi sami. Pogledaš kakšno staro mlatilnico in malo pokopiraš, kar vidiš na internetu."

A letos so kupili tudi poseben kombajn za arašide, ki rastline izkoplje in stroke loči od preostalega dela rastline. Delo, za katero so prej potrebovali pomoč številnih prijateljev in sorodnikov, je tako precej hitrejše.

"Zdaj grem s tem sam in je v petih, šestih dneh v bistvu pobrano. Prej smo med tednom delali mi in starši, za vikend pa smo poklicali še vse prijatelje, da nas je bilo čim več, ker je bilo treba vse ročno pobirati in dati v mlatilnico."

Sama pridelava arašidov ni posebej zahtevna, zahteva pa čas. Sadijo jih maja, pobirajo pa praviloma v začetku oktobra. Žanet razloži, kako ta stročnico pravzaprav zraste.

„Sprva pride tukaj povsod po steblu pridejo rumeni cvetovi, ki se sami oprašijo, po oprašitvi pa že vidite tukaj narediti tak nastavek, ki se nato porine v zemljo in s tem potem nastane in zraste takšen arašid in letos smo opazili fenomen, da je to kar naprej naprej cvetelo in delalo poganjke in jih porivalo v zemljo.“

Po pobiranju arašide približno tri tedne sušijo, nato sledi predelava.

„Iz njih zdaj izdelujemo namaze, karamelizirane in slane arašide. Najprej jih sušimo in nato skladiščimo. Glede na količine in potrebe jih potem stremo, spražimo in zmeljemo. V naše produkte ne dodajamo nobenih aditivov, kot so sol, sladkor ali drugi konzervansi.“

Za pridelavo in predelavo skrbita skupaj, še pravi Žanet. Za zdaj ostajata pri približno enem hektarju površin, v prihodnje pa bi pridelavo morda razširila na dva. Oviro predstavljata predvsem razdrobljenost parcel in dejstvo, da arašidi potrebujejo primerno zemljo. Kot kaže, jim tla v Orehovljah, kjer je nekoč tekla Soča, zelo dobro ustrezajo.