Zgodbe vipavskih žensk zaživele na pohodniških in kolesarskih poteh

Ajdovsko podjetje Burjatik je zasnovalo projekt Zgodbe vipavskih žensk, v okviru katerega so vzpostavili nove pohodniške in kolesarske poti. Razvili so tri tematske pohodniške in kolesarske poti med Ajdovščino, Gorico, Trstom in Idrijo. Opremljene so z GPS-sledmi ter obiskovalcem omogočajo aktivno raziskovanje prostora skozi zgodbe žensk, kulturno dediščino in lokalno gastronomijo.

Poti temeljijo na pričevanjih o življenju v Vipavski dolini med obema svetovnima vojnama, je povedal direktor podjetja Burjatik Jani Peljhan.

„Zgodbe so se prenašale iz roda v rod, predvsem skozi pogovore z našimi nonami in nonoti. Odločili smo se, da jih ohranimo v bolj oprijemljivi obliki, da bodo dosegle tudi prihodnje generacije. Želeli smo jih zapisati, da ne bi šle v pozabo. Zato smo začeli projekt, poiskali pričevalke in pričevalce ter zbrali zgodbe žensk, ki so iz naših krajev hodile prodajat pridelke v Trst, Gorico ali Idrijo. S tem so pomembno prispevale k preživetju svojih družin.“

Svoje zgodbe in spomine so zaupali 103-letna Gabrijela Rustja z Dolge Poljane, ki je po teh poteh hodila tudi sama, ter Marija Sosič, Dora Premrl in Jožef Krečič, ki so pripovedovali o svojih materah in drugih ženskah iz tistega časa.

„Prodajale so različne stvari, odvisno od kraja, iz katerega so prihajale. Ženske iz okolice Budanj so večinoma prodajale sadje in zelenjavo. Iz Šmarij so po pričevanjih nosile predvsem vino in žganje. Žganje se pojavlja skoraj v vseh zgodbah, saj je bila njegova proizvodnja v času italijanske okupacije prepovedana, zato so ga tihotapile. Iz Dornberka so nosile predvsem sadje, kar je značilno za ta kraj še danes. Te poti pa so bile za ženske izjemno zahtevne,“ je dodal Peljhan.

Čeprav trase ne sledijo povsem zgodovinskim potem, po katerih so hodile ženske, so jih prilagodili sodobnim obiskovalcem in vanje vključili postanke pri lokalnih ponudnikih ter zanimivostih ob poti.

V projekt je trenutno vključenih med 15 in 20 ponudnic, v prihodnje pa se jim bodo lahko pridružile tudi nove. Organizatorji še vedno zbirajo zgodbe domačink in domačinov o nekdanjem načinu življenja in preživljanja, ki jih bodo vključili v prihodnje turistične produkte.