Na območju solkanskega kajak centra so arheologi ob gradnji kanalizacije lani poleti odkrili 19 langobardskih grobov iz poznorimskega in zgodnjesrednjeveškega obdobja. Stroke odkritje ni presenetilo, saj so del grobišča, ki datira v obdobje 5. do 8. stoletja, na tistem območju odkrili že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ob gradnji plinovoda. Glede na to, je novogoriška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine pred nekaj leti izdala kulturnovarstvene pogoje, v katerih so pred nadaljnjo gradnjo na tistem območju zahtevane predhodne arheološke raziskave, ki so jih opravili tudi pred tokratnimi gradbenimi deli.
Po besedah stroke ostankov langobardskih postojank v Sloveniji ni veliko. Nadaljnje raziskave bodo prinesle precej odgovorov na vprašanja, kaj se je v tistem obdobju dogajalo na območju današnje Slovenije. Grobišče nakazuje na to, da je bila v bližini langobardska postojanka, pravi vodja raziskave, arheolog Luka Rozman iz podjetja Avgusta.
„Odkrili, dokumentirali in izkopali smo del grobišča iz časa 5. do 8. stoletja, torej iz poznorimskega oz. zgodnjesrednjeveškega obdobja. Poleg tega pa smo dokumentirali še mlajšo fazo, in sicer iz časa 1. svetovne vojne. Odkrili smo namreč tudi strelski jarek.“
Poleg skeletov so v grobovih našli tudi nekaj predmetov, kot so roženi glavniki in bodala. Predali so jih Goriškemu muzeju, kjer trenutno potekajo analize in konservatorska dela. Večinoma gre za moške pokojnike, med 19 grobovi so bili odkriti tudi trije ženski skeleti in en otroški.
Grobove so našli na območju Poti na Breg in Klanca, ki je znano tudi pod ledinskim imenom Sejmišče oz. Na steni. Tam pa je bilo v preteklosti, kot omenjeno, že odkrito poznorimsko in zgodnjesrednjeveško grobišče, in sicer pri izkopu jarka za plinovod leta 1979. Leto kasneje je Goriški muzej v sodelovanju z oddelkom za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani začel z arheološkimi izkopavanji. Barbara Brezigar, konservatorka na novogoriškem zavodu za varstvo kulturne dediščine pojasni, da je bilo takrat raziskanih 21 grobov, „Grobni pridatki pa določajo vojaški značaj grobišča. Nato je bilo leta 2008 pri arheoloških raziskavah zaradi predvidene novogradnje stanovanjske hiše odkritih in raziskanih še 35 skeletnih grobov. Takrat je arheološko raziskavo izvedel Zavod za varstvo kulturne dediščine in Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete.“
Langobardi so bili germansko ljudstvo, ki je v 6. stoletju živelo na območju današnje Madžarske. Zgodovinski viri pričajo, da so se leta 568 množično izselili v Italijo in tam ustanovili Italsko - Langobardsko kraljestvo. Prav v ta čas sodi tudi grobišče v Solkanu, kar kaže, da je ta del slovenskega ozemlja v zgodnjem srednjem veku spadal v langobardsko kraljestvo, dodajajo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Foto: Avgusta d. o. o.
