V šempetrski bolnišnici opozarjajo: omejevanje programov lahko podaljša čakalne vrste

Šempetrska bolnišnica je v prvih treh mesecih letošnjega leta poslovala pozitivno in realizirala načrtovani program, je po včerajšnji seji sveta zavoda povedala predsednica sveta zavoda Alenka Kolar. V prihodnje pa bolnišnico čaka kar nekaj sprememb zaradi nedavno sprejete uredbe, nekakšne »biblije« na področju obračunavanja zdravstvenih storitev, ki določa plačani obseg storitev.

"V prvih treh mesecih je bolnišnica glede na še staro uredbo poslovala pozitivno in ustvarila dobrih 200.000. evrov presežka prihodkov nad odhodki. Obravnavali pa smo tudi tveganja nove uredbe, ki je bila sprejeta aprila in bo glede na svojo zasnovo prinesla precejšnje znižanje prihodkov," je povedala Kolar.

Po besedah vršilke dolžnosti direktorice Ingrid Kuk Kikl uredba uvaja dve pomembni spremembi. "Programi se ne bodo več v tolikšni meri plačevali po realizaciji, kar pomeni, da bomo morali po doseženem določenem obsegu izvajanje teh programov ustaviti, kar bo pomembno vplivalo na prihodke. Druga sprememba pa je, da so za en odstotek zmanjšali vkalkulirane stroške v ceni storitev in zato ustrezno znižali cene tudi za nazaj. To pomeni, da bo, čeprav je bilo poslovanje v prvih treh mesecih pozitivno, rezultat po poračunu ZZZS drugačen."

Lanski načrt dela je bil pripravljen na predpostavki, da se bodo stroški zvišali zaradi revalorizacije, zdaj pa so za en odstotek nižji, kar pomembno vpliva na prihodkovni del poslovanja, je poudarila Kuk Kikl. "Vlada lahko sicer še vedno sprejme odločitev, kot jo je decembra lani, ko je določene storitve plačala, čeprav so bile prej omejene. Težko pa je načrtovati delo, saj nekatere programe že presegamo. Če bomo začeli omejevati izvajanje storitev, se bodo čakalne vrste podaljšale. Po drugi strani pa si ne upamo delati s polno zmogljivostjo, ker teh storitev ob koncu leta morda ne bomo dobili plačanih."

Kot je še menila, bi bilo korektno, da bi bila uredba sprejeta že pred začetkom poslovnega leta. Najdaljše čakalne vrste so trenutno pri specialističnih prvih pregledih na področju endokrinologije, kjer čakalna doba znaša kar tisoč dni, ter revmatologije. V bolnišnici ob tem dodajajo, da za nujne primere in operacije ni razloga za skrb.

Težave ostajajo tudi na področju radiologije, kjer si pomagajo predvsem s pogodbenimi izvajalci, je povedal strokovni direktor Erik Sedevčič. "Pokritost urgence je, če lahko tako rečem, stoodstotna, tukaj ni težav. Nekoliko bolj problematična pa je pokritost z urgentnim ultrazvokom. Urgentna ultrazvočna dejavnost je zagotovljena le med delovniki v dopoldanskem času oziroma v rednem delovnem času, medtem ko popoldne, ob vikendih in praznikih ta dejavnost večinoma ni pokrita."

Kar zadeva urgentne CT- in MR-preiskave, pa je s pomočjo teleradiologije in pogodbenih izvajalcev na daljavo storitev zagotovljena 24 ur na dan, vse dni v tednu, je pojasnil.