V Novi Gorici o pametnem "drsanju" in tudi, ali je potrebno omejiti mladim dostop do družbenih omrežij

Kakšen je vpliv družbenih omrežij na oblikovanje političnega prepričanja, na javno razpravo in prihodnost demokracije? Kaj prinaša umetna inteligenca na to področje? Je prav, da se omeji dostop mladim do družbenih omrežij? Današnja razprava v prostorih novogoriške Gimnazije, naslovljena „Swipe Smart! Your Feed, your Choice, Our Democracy“, je načela prav ta vprašanja.

Dogodek sta organizirala francosko in nemško veleposlaništvo v Sloveniji, dijaki pa so govorcem iz Francije, Nemčije in Slovenije najprej prisluhnili in jim nato tudi zastavili vprašanja. „Težko je vedeti, kaj je res, kaj ni res, težko je razločiti med pravimi informacijami. Tudi, zaradi količine informacij kdaj ni motivacije, da bi razglabljal med pravimi, resničnimi in delno resničnimi informacijami, se včasih zgodi, da slepo zaupamo, ker je res tak volumen informacij, da ne uspeš preveriti vseh.“

„Zdi se mi, da ima naša generacija več sposobnosti kot recimo kakšni starejši, ki jih je lažje pretentati, ker niso odraščali s tem. Sama se srečam s takšnimi novicami, in zdi se mi, da kar uspem prepoznati, kaj je laž in kaj ne.“

„AI (umetno inteligenco, op.a.) se da kar hitro prepoznati, če je v obliki slik ali videoposnetkov. Besedilo precej težje in se niti ne vidi toliko razlik.“

Kar bo v prihodnosti še težje, saj velja ocena, da bo med 80 do 90 odstotkov vseh video vsebin v prihodnje ustvarila prav umetna inteligenca. Govora je o označevanju tovrstnih posnetkov, a do tega je še daleč. Govorci, francoska radijska novinarka Sophie Malibeaux, nemški medijski strokovnjak Johannes Hillje, dijakinja in bodoča ambasadorka mladega evropskega parlamenta, Tina Biaggio in profesor na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević so se zato strinjali o pomenu verodostojne, preverjene informacije v današnji poplavi novic in družbenih omrežij. Sophie Malibeaux. „Mislim, da je zato dobra priložnost, da se vrnemo k osnovam novinarstva in da pokažemo, koliko dela opravljajo verodostojni mediji.“

Kot je poudaril Marko Milosavljević, algoritmom oziroma lastnikom družbenih omrežij ni mar, kdo je na drugi strani, pač pa tu velja tržna logika, področje pa še vedno neregulirano. „Gre za fenomen, da imamo opravke z družbenimi mediji več kot petnajst let, v primeru družbenih omrežij, v primeru dezinformacij gre za reč, ki je izredno nevarna, ki lahko škodi ali mladim, ko govorimo o razvoju ali pa, ki škodi celi družbi, če neomejeno razširjamo laži, blatimo nekoga, trosimo neki razdor, sovraštvo med ljudmi, to uničuje celo družbo.“

Zato so vsi govorci naklonjeni uvedbi omejitvi dostopa do družbenih omrežij za mlade. Johanees Hillje sicer pravi, da ne gre za želeno rešitev, a je zadnja možna: „Če platforme ne morejo zagotoviti, da se nezakonite vsebine, vsebine, ki niso dobre za otroke, so nezdrave za otroke in se uporabljajo, ne širijo, je zadnja možnost prepoved za mlade. Vendar je to tudi težava, saj imajo mladi prav tako pravico do informacije, do komunikacije. Zato moramo vedno preveriti, ali s tem škodujemo drugim pravicam mladih.“

„Se mi zdi, da je to zelo dobra stvar, da bi prepovedali uporabo mladim, ampak to prinese veliko težav, na primer, kako težko bi bilo preveriti ta pravo starost teh mladoletnikov, bi lahko mladoletniki lagali, dali osebne dokumente staršev in še nevarnost pri tem je, kam bodo šli podatki osebnih dokumentov, če jih boš dal na splet.“

Pa razmišlja dijakinja 3. letnika novogoriške Gimnazije in bodoča ambasadorka Tina Biaggio (na zgornji foto).

V predverju gledališke dvorane je bila ob tem postavljena začasna dvojezična razstava »Fake News: umetnost, fikcija, laži«.