Kadrovsko stanje v zdravstvu in socialnem varstvu je katastrofalno, ocenjujejo javni zavodi, ki delujejo na območju novogoriške občine. Problematika sicer presega občinske in regijske meje, bi pa v zadnjih 4 letih zgolj na Severnem Primorskem zaposlili med 600 in 700 oseb, kot izhaja iz števila razpisanih prostih delovnih mest za poklice v zdravstvu.
Največ potreb je po strokovnjakih za zdravstveno nego, sledijo potrebe po poklicih za zdravstveno in socialno oskrbo na domu. Direktor Dom upokojencev Nova Gorica, Bojan Stante, opozarja, da bo mogoče potrebno celo zapirati posamezne oddelke: „Gradimo nove domove, tudi naš dom, ampak se bomo začeli srečevati s tem, kot se recimo kolegi iz SeneCure, ki je zgradila pred kratkim dva domova, to pa pomeni, da nimaš kadra. Imaš ogromno ljudi, čakalne vrste, imaš lep, nov dom, pa nimaš nobenega, ki bi noter delal.“
Nekaj časa so še računali na kader iz držav nekdanje Jugoslavije, a se ti usmerjajo raje proti Avstriji in Nemčiji, rešitev kot meni, so višje plače, pa tudi, da se temu delu ponovno vrne veljavo. V šempetrski bolnišnici primanjkuje zdravnikov specialistov otorinolaringologije, ortopedije in pediatrije, znane pa so že težave s pomanjkanjem medicinskih sester. V novogoriškem Zdravstvenem domu, je po besedah direktorice, Petre Kokoravec, najbolj pereče stanje na področju družinske medicine: „Zelo podobna je problematika na področju pediatrije, pa tudi ginekologije. Enako pri nas, ker pokrivamo tudi področje psihiatrije, na področju pedopsihiatrije. Naj pa kot zanimivost povem, da so tudi nekateri drugi poklici tisti, za katere težko najdemo kadre, izjemne težave imamo že vrsto let s pridobivanjem kadrov - inženirjev laboratorijske biomedicine za delo v našem laboratoriju.“
Temo so na zadnji seji načeli tudi mestni svetniki, ki so podprli javne zavode na tem področju z apelom na vlado, ministrstvo in pristojne zbornice, da pomagajo javnim zavodom, je dejala Vida Škrlj, predsednica odbora za socialno varstvo in zdravstvo: „Menimo, da je potrebno sprejeti dolgoročne rešitve v sistemu izobraževanja na področju zdravstva in socialnega varstva. In predvsem, da je potrebno zaustaviti razvrednotenje poklicev v zdravstvu in zdravstveni negi. Predlagali smo, da se poklici družinskega zdravnika, medicinske sestre in bolničarja negovalca opredelijo kot deficitarni poklici in temu primerno tudi nagradijo.“
Ker kadra v Sloveniji ni, pa je potrebno tudi poenostaviti in skrajšati postopke nostrifikacije diplom ter da se pri zaposlovanju medicinskih sester in negovalnega osebja iz tujine zahtevana stopnja znanja slovenščine zniža na pogovorno raven.
