Prijetni spomladanski dnevi vse bolj vabijo v naravo, kjer so že nekaj časa, na Goriškem pravzaprav skoraj vse leto, aktivni klopi. Slovenija se uvršča med države, kjer obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo ti zajedavci.
Daleč najpogostejša je Lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis. Primerov sicer ni veliko, kajti večina ga preboli v blagi obliki in ti primeri niti niso zabeleženi, v najtežji obliki pa lahko prizadane osrednje živčevje (meningoencefalomielitis). Kako je na Goriškem, pojasnjuje Tatjana Frelih, vodja nalezljivih bolezni na novogoriški enoti NIJZ. „V preteklem letu smo na območju Goriške zdravstvene regije, ki zajema upravne enote Tolmin, Ajdovščina, Nova Gorica, zabeležili tri primere klopnega meningoencefalistisa, v letošnjem letu še nobenega, beležili smo tudi okrog 400 primerov lyme borelioze, kar nas pa v bistvu ne preseneča.“
Saj je Goriška že vrsto let na prvem mestu po številu primerov na 100.00 prebivalcev, največ primerov je v Posočju. Številke so sicer podobne predhodnim letom. „Številke ne izstopajo, na sploh opažamo že od leta 2014 zmanjšano število primerov klopnega meningoencefalistisa, se pojavaljajo po dva, en primer, razen leto 2020, ko smo zabeležili 7 primerov in takrat je bilo tudi veliko primerov lymske borelioze.“
O razlogih za porast si stroka ni povsem enotna, raziskave, opravljene v Avstriji in tudi podatki v Sloveniji pa kažejo, da je po letih mišje mrzlice, pričakovati porast klopnega meningoencefalistisa. „Ali ta terorija drži, bomo videli v letošnjem letu, kajti lani smo imeli največje leto mišje mrzlice, zaznali smo čez 500 primerov, od tega polovica prav na Goriškem, če ta teorija drži - če se ne bo kaj drugega zgodilo, recimo, da bi bili neugodni klimatski pogoji – bi mogli imeti letos porast klopnega meningoencefalistisa.“
Podrobneje o tem pa prihodnji torek, 19. aprila, med 11. in 12.
