"Nazdravi življenju": tudi na Goriškem pitje alkohola ostaja resen javnozdravstveni izziv

Smo v času Karitasove akcije 40 dni brez alkohola, ki bo trajala vse do 4. aprila, in prav ta teden je novogoriška območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje na Šentviški Gori in v Tolminu organizirala Dneve brez alkohola s sloganom »Nazdravi življenju in naredi korak k človeku«.

Številke kažejo, da je povprečna statistika rabe alkohola na Goriškem skoraj enaka slovenski ravni. Irena Jerič, NIJZ: "Leta 2024 smo v Sloveniji na prebivalca, starejšega od 15 let, popili povprečno 86 litrov piva, skoraj 42 litrov vina in skoraj 4 litre žganih pijač. Res je, da dobra četrtina odraslih alkohola sploh ne pije, to velja tako za goriško regijo kot za Slovenijo, kar je spodbuden podatek, ampak hkrati pa več kot polovica tistih, ki pijejo, pije na način, ki že predstavlja tveganje in škodo za zdravje."

Mladi prvi stik z alkoholom doživijo najpogosteje doma, dostopnost pa je v naši družbi zelo velika. Raziskave kažejo, da je bil vsak četrti 15-letnik vsaj 2-krat opit, polovica 17-letnikov pa redno pije. Leta 2025 je bilo v Sloveniji 842 smrti, kar predstavlja v povprečju več kot dve smrti na dan, skoraj polovica teh oseb pa ni dopolnila starosti 65 let.

Zato te dogodke organizirajo kot del prizadevanja za razbijanje mitov, ki so razširjeni na področju pitja alkohola, prav tako pa želijo spodbujati zdrave življenjske izbire. Ana Peršič: "Alkohol upočasni delovanje možganov, hkrati pa je moteno tudi naše razumevanje, presojanje situacij in odločamo se bolj impulzivno. Kadar pijemo zaradi lajšanja stiske ali pa da se lažje sprostimo v družbi, žal obstaja tudi nevarnost, da bomo to počeli vedno bolj pogosto in na ta način razvili navado, ki pa nas bo ovirala. Dolgoročno prekomerno pitje alkohola povečuje možnost, da se poškodujejo možgani, poveča tesnobo in je tudi dejavnik tveganja za razvoj depresije in drugih duševnih motenj, pa seveda tudi zasvojenosti."

Za vse tiste, ki imajo težave s prekomernim pitjem alkohola, obstajajo številne možnosti podpore, ki vključuje brezplačno storkovno pomoč s strani zdravstvenih domov, centrov za socialno delo in nevladnih organizacij. Prvi pogovor verjetno najtežji, a hkrati najpomembnejši korak.