Ajdovski kmetje in lovci na nogah zaradi projekta protivetrnih pasov - mejic

Kmetje na Ajdovskem so na nogah zaradi postavljenih protivetrnih pasov oziroma mejic. "Ne nasprotujemo razvojnim projektom, ki lahko prispevajo k okoljski odpornosti in trajnostni rabi prostora, nasprotujemo pa načinu, kako se ti projekti izvajajo – brez usklajevanja, mimo stroke in mimo lastnikov zemljišč," so poudarili.

Metod Štrancar. „Smo opozorili že v prejšnjem letu, pred začetkom projekta, da naj na teh mestih ne bi sadili zelenih rastlin, ker se s tem omejujejo delovni pogoji, omejuje se površina za vzdrževanje melioracijskih jarkov in dejansko nas najbolj moti postavitev ograj, ki ščitijo, sicer ne vem koga, ampak verjetno preprečujejo, da bi kmetje poškodovali rastline.“

Na Občini Ajdovščina so želeli s projektom zaščititi rodovitna polja pred burjo z zasaditvijo zelenih pasov in v ta namen uspeli pridobili tudi nepovratna sredstva kmetijskega ministrstva v višini 900.000 evrov. Kot je pojasnil vodja oddelka za gospodarstvo in razvojne zadeve Janez Furlan, so mejice na vipavskih poljih včasih že obstajale, vendar so jih odstranili v 80. letih prejšnjega stoletja ob melioraciji. Pred osmimi leti so začeli poskusno saditi nove mejice, pri snovanju vseh teh novih zaščitnih ukrepov pa je po njegovih besedah sodelovala tudi stroka. „Gre za zgodbo ponovne zasaditve in v tem projektu nismo izumili oziroma naredili pravzaprav nič novega. Mejaše, kjer so bile predvidene zasaditve, smo obveščali pisno, tudi preko sredstev javnega obveščanja. Mogoče tisti očitek, ki ga lahko v nekem kontekstu sprejmem, je ta, da z neko neposredno komunikacijo s kmeti v splošnem resnično nismo šli, ampak nekako smo verjeli, da zgodba, ki je bila enkrat že izvedena in zgodba, ki jo ponovno obujamo, za ta prostor ni sporna.“

Pasovi, kjer so bile in so tudi na novo zasajene mejice, so opredeljene kot javno dobro in niso v lasti kmetovalcev, čeprav so jih nekateri uporabljali več zadnjih desetletij, je še pojasnil. Pri zasajevanju mejic so se prav tako poskušali držati minimalnih odmikov. Lovce na Ajdovskem pa je zmotila predvsem žičnata ograja. Predsednik Lovske družine Hubelj Boris Sušl. „Tista žica nam predstavlja eno zelo, zelo veliko oviro in potencialno nevarnost za nas, za divjad in za pse. Nam bo onemogočila izvajanje lova, in v posledično se bo divjad lahko zadrževala noter, težje bo izvajati lov, posledično pridejo škode in tako dalje.“

Po petkovem sestanku z lovci in kmeti so nameščanje žic ustavili, je še povedal Furlan, skupaj bodo poskušali najti neko drugo rešitev.