»Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo smo prehodili pot, ki ni bila le dolga, temveč tudi polna spoznanj,« je zbrane na včerajšnji državni slovesnosti ob 20. obletnici vstopa Slovenije v EU, ki se je odvijala v Novi Gorici, nagovoril predsednik vlade Robert Golob.
Predvsem je spomnil na to, kako je ta korak olajšal življenje prebivalcev ob državni meji in kot domačin to ilustriral s svojimi spomini na prva desetletja Soške regate iz Solkana do Pevme, ko je bil spust po reki Soči navzdol možen brez večjih zapletov, povratek v Jugoslavijo pa brez osebnega dokumenta ni bil mogoč. „In še danes se spomnim, ko je Radko pozabil prepustnico doma, kako smo ga švercali v kombiju med prtljago. To smo takrat imenovali prost pretok ljudi.“
Predsednik vlade je v nadaljevanju spomnil na dobrobiti, ki jih prinaša članstvo v EU ter tudi na razpotje, na katerem stoji Evropa danes, zato je še toliko bolj pomembno in odgovorno izkoristiti volilno pravico na prihajajočih evropskih volitvah, je poudaril.
Da EU bolj kot kdaj koli prej potrebujemo za mir, blaginjo, demokracijo in spoštovanje človekovih pravic je dodal tudi slavnostni govornik, evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič: „Kajti mir in varnost ter nadaljnjo blaginjo Evropejk in Evropejcev bo zmogla zagotavljati le Unija, ki bo okrepila svojo energetsko, ekonomsko in varnostno odpornost.“
Dogodka so se udeležili številni visoki gostje, med drugim tudi Anton Rop in Romano Prodi, ki sta pred 20 leti kot tedanja predsednik vlade in predsednik Evropske komisije prav v Novi Gorici skupaj odštevala sekunde do sprejema Slovenije v Evropsko družino. Nekatere obiskovalce smo pred pričetkom proslave povprašali po spominih na dogodke izpred dvajsetih let.
„Zavedati se moramo, da Evropo še kako potrebujemo,“ je poudarila umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec, ki se takole spominja dogajanja pred 20 leti ob vstopu Slovenije v EU: „Primorci smo bili toliko bolj vzhičeni, ker se je to dogajalo med obema mestoma, ki sta v zgodovini bili razdeljeni, zaradi višjih sil, ki se jim reče mednarodni odnosi.“
Dora Levpušček, predsednica društva izgnancev severne Primorske meni, da je Evropa izpolnila pričakovanja Slovencev, saj se je, kot pravi, marsikaj spremenilo na boljše, o spominih na dogodke izpred 20 let pa pove: „Ja, me prav razneži ta spomin. Vsi smo bili blazno navdušeni, res je bilo lepo. Pričakali smo pravzaprav svoje sanje.“
„Priznam, da se tiste noči, poleg dežja, spominjam z neverjetno emocijo obeh himn, zapetih od istega zbora. To je bilo zame … še danes me gane. Mislim, da smo takrat zares dočakali tisti trenutek, ki smo si ga želeli.“
se spominja Tatjana Rojc, slovenska senatorka v Rimu. Smo Slovenci v obeh državah odtlej bolj združeni?
„Mogoče smo bolj združeni, mislim pa, da tisti, ki živimo v drugih državah, pogrešamo večjo zavzetost – ne države, ampak ljudi, slovenskih državljanov do nas, ki živimo izven meje. Mi nismo samo številka na proračunu.“
Kako so včerajšnjo proslavo, ki jo je režirala Neda Rusjan Bric, doživljali obiskovalci?
„Predstava je bila v redu, smo uživali. Predvsem me je fasciniral nastop Vlada Kreslina. Bil je res živ, srčen, globok in pomenski.“
„Proslava je bila fantastična. Z možem sva ravno komentirala konec. Proslave se običajno pompozno končajo, ampak Neda je naredila tako fantastičen prehod iz te slovesnosti naprej v življenje v skupni Evropi – boljšega zaključka ne bi mogel imeti.“
Nekatere pa je zmotila tudi ograja, ki je preprečevala, da bi se vsi približali prireditvenemu prostoru.
„Ljudje smo stali 300 metrov proč od proslave, za ograjo, in ljudje so se zelo jezili. Na proslavi je bilo rečeno, da ni ograj, naj jih ne bi bilo, a smo dobili ograje, zelo grdo. Tako da nam ni bilo všeč.“
„Mislim, da je proslava zelo lepa, vendarle nima smisla delati proslave, ko je na meji kontrola italijanskih policajev. To je totalno butasto. Do kraja.“
Za komentar na to, da Italija želi začasno prekinitev schengenskega sporazuma, smo na proslavi povprašali tudi predsednico RS, Natašo Pirc Musar. Poudarila je, da je schengenski mejni režim ena od tistih svobod, ki je srce EU, zato si želi, da bi v polni meri ponovno zaživel in ob tem spomnila tudi na to, da Avstrija od 2015 zapira meje in negira schengen ter na to, da je tudi Slovenija oktobra lani ponovno uvedla nadzor na mejnih prehodih s Hrvaško in Madžarsko. „Prvega januarja 2023 sem v funkciji predsednice odšla na slovensko – hrvaško mejo, pozdravit hrvaško, ki je takrat vstopila v schengen. Jaz sem še živela v nekdanji Jugoslaviji, ko so bile meje odprte. Ko smo se osamosvojili, so bile meje zaprle. In potem z vstopom v schengen, Slovenije in Hrvaške so bile te meje spet odprte. Danes se žal spet zapirajo. Mislim, da ni prav tako, da je potrebnih več analiz, bolj tehtnega državniškega preudarka in jaz upam, da bo tudi Evropa v prihodnosti sposobna doumeti, kaj schengen pravzaprav pomeni,“
je zaključila predsednica Pirc Musar.
