"Vodni možje“ v Šmarjah na Vipavskem gojijo spirulino

V Šmarjah so na Kmetiji Studen začeli gojiti algo spirulino. Lastnik kmetije, na kateri se ukvarjajo predvsem s pridelavo vrtnin in ovčerejo, Peter Studen se je pred nekaj leti pridružil evropskemu projektu Modrozelena: Spirulina, superživilo s slovenskih kmetij, ki se je zaključil letošnjega maja, saj je iskal nove možnosti zaslužka na kmetiji.

"Ena stvar je, da je ratalo tako vroče, da v bistvu štiri mesece ne moremo pridelovati zelenjave, ki je naša osnovna dejavnost, druga stvar je, da nam že petindvajset let pridelovanja zelenjave pušča posledice na sklepih in rabimo alternativo, da bo vse bolj bližje hiši. Nekaj moramo imeti, da bomo preživeli, ker je vsako leto toplejše in ta reč rabi toplo, bolj ko je toplo, bolj je vesela."

Za njimi sta dve poskusni leti, v tem času so ob majhnem postavili tudi nekoliko večji bazen v velikosti 100 kvadratnih metrov. "Nas najbolj skrbi okus, ne da ne zaidemo z okusom, Količina je recimo v povprečju v evropskem, ampak imamo še rezerve za izboljšave, pa v juniju in juliju ne, ko je največja osvetljenost, ciljamo deset gramov na kvadratni meter suhe spiruline, potem pa vsak mesec, ko je sonce nižje na ob obzorju, je pač toliko manj, pozimi pač v bistvu samo vzdržujemo kulturo, samo toliko, da preživi."

V primorski klimi bi bila proizvodnja spiruline lahko celoletna, je poudaril direktor podjetja Algen, ki odkupuje pridelano spiulino, Borut Lazar. Kot ocenjuje, je hektarski donos spiruline na letni ravni do 50 ton. "Od trideset do petdeset ton na hektar na leto suhe snovi. In kar je zelo pomembno, od teh 40 ton recimo povprečno, je 70 odstotkov proteinov, in to je najpomembnejši element pri proizvodnji spiruline, ker vsebuje dejansko 70 odstotkov proteinov oziroma beljakovin na suho maso."

V najtoplejših mesecih, ko je pridelava spiruline največja, je tudi dela z njo za več ur dnevno. Sicer pa so pobrane alge lahko dodatek prav vsem jedem, celo sladicam in solatam.