V šempetrski bolnišnici se spopadajo z izbruhom garij

Srbeč kožni izpuščaj, ki ga povzroča pršica je zelo nalezljiv in se lahko hitro razširi s tesnim stikom med osebami v družini, skupini za varstvo otrok, domu za ostarele ali zaporu ter tudi v bolnišnici. Prvi primer okužbe z garjami so po navedbah vodstva šempetrske bolnišnice zaznali sredi junija.
Zaposleni in pacienti so medtem za časnik Delo navedli, da se v bolnišnici z garjami soočajo že tri mesece, kar pa je vodstvo zavoda za Delo zanikalo. Vprašanja smo na vodstvo šempetrske bolnišnice naslovili tudi na našem radiu, na odgovore še čakamo.
Garje niso zelo nevarna nalezljiva bolezen za večino prebivalstva, povzročitelj je parazit, pršica, ki se naseli na površine kože, so nam pojasnili novogoriški območni enoti NIJZ. Predstojnik in vodja enote za nalezljive bolezni Mario Fafangel pravi tudi, da se je letos način spremljanja te bolezni spremenil, saj so pred tem zaznavali le laboratorijsko potrjene primere, sedaj pa tudi primere, ko zdravnik presodi, da gre za garje tudi brez laboratorijske potrditve. „Kaj to pomeni? Da so številke letos malo višje, kakor so bile predhodna leta, tudi hvala tej spremembi načina spremljanja. Slovenija je imela v letu 2024 818 primerov garij v celem letu, v letu 2025, do zdaj, zadnji podatki imamo 650 primerov. V naši regiji, na Goriškem, v letu 2024 smo imeli 156 primerov, v letu 2025 pa sto trideset.“
Garje so po besedah Fafangla problematične zaradi načina širjenja. „Šest tednov inkubacija in nekaj zelo nadležnega je to, da se lahko začnejo širiti, ko oseba nima še simptomov, to vemo tudi iz prejšnjih bolezni, kot je bil covid, da je nekaj, kar zelo oteži njihovo zajezitev, zato to, da se hitro na garje posumi in da se dejansko zdravi bolnika in tudi svoje testne kontakte - ker garje se širijo s kožo na kožo in preko, dajmo reči posteljnine, perila in tako naprej - torej, da se hitro zdravi tisti, tiste, ki so bili v tesnem stiku, je edini učinkovit in hiter način, s katerim lahko zadevo zajezimo.“
V ustanovah, kot je bolnišnica, kjer je najbolj ranljiv delež prebivalstva, so izbruhi garij problematični, in tudi ni nič nenavadnega, da izbruh v zdravstveni ustanovi traja dlje časa, meni Fafangel. "Pomembni bojo pristopi, ki jih bo bolnišnica izvajala, bolnišnica samostojno obvladuje svoje izbruhe. Priporočila NIJZ-ja so dostopna vsem, specifično tudi na ciljana za pojav garij v v ustanovah. Ko je zadeva tako široka, bo zelo pomembno kohortiranje: kdo dela z okuženimi bolniki, kdo ne dela, striktno informiranje, tako osebja kot obiskovalcev in pacientov, in seveda potem učinkovito izvajanje zdravljenja. Ne dvomim, da bo, tudi po razgovorih, bolnišnica Šempeter to obvladovala na strokovni način in relativno hitro. Ampak, še enkrat, garje zaustaviti glede samih značilnosti bolezni, ni nenavadno, da bo to rabilo kar nekaj časa in truda."
Velik izziv je ob tem zagotoviti oskrbo pacientov in učinkovito izločati osebje iz delovnega procesa, zlasti ob kadrovski podhranjenosti v zdravstvu.


