Robin Logo
Informativni spletni portal za Goriško / Severno Primorsko

Primorska živilska podjetja: bodo bruseljski ukrepi privedli do tega, da bomo namesto domačih zrezkov jedli kobilice in čričke?

Primorska živilska podjetja v en glas opozarjajo: rast cen hrane, pomanjkanje kadra in pogosto neživljenjski ukrepi odločevalcev, to so ključne težave, ki jim iz dneva v dan povzročajo večje skrbi. Z namenom, da bi bil njihov glas močnejši, so se pred osmimi leti povezali v združenje Po primorsko in se odtlej redno srečujejo. Na tokratnem sestanku, ki je potekal na Cerju, so spregovorili o pomenu ohranjanja domače živilsko predelovalne industrije in zadrug, saj ima ta multiplikativni učinek na celotno regijo, poudarja pobudnica srečanj Po primorsko Anka Miklavič Lipušček in dodaja:

Kar nas še čaka v prihodnje je pa to, da moramo dati večjo veljavo tej blagovni znamki Po primorsko. Ravno letos smo se dogovorili, da bomo šli v širšo promocijo te blagovne znamke, jo preoblikovali, malce drugače marketinško zastavili.“

In v tem kontekstu je na trgu, še zlasti globalnem, tudi izjemno pomembno poudarjanje pomena teritorija, poudarja Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda:

Ključna beseda pri hrani in še bolj pri vinu je teritorij – od kod prihajaš, kake značilnosti ima tvoj pridelek. In naloga kmetov, ki pridelujejo osnovno surovino, in podjetij, ki jo predelujejo, je kako interpretirati bogato kulturo, tradicijo stoletij na sodoben način in iz primorske zemlje to postaviti pred potrošnika.“

Združenje podjetij Po primorsko ima tudi izziv, kako lahko s skupnim nastopom zmanjšujejo pojav bega kupcev k trgovskim znamkam.

Več ali manj se letos vsa živilska podjetja v Sloveniji v povezavi z visoko inflacijo, dvigom cen, soočajo s preusmeritvijo nakupa potrošnikov v smer nižje cenovnih izdelkov,“ ki pa so lahko tudi vprašljive kakovosti, poudarja Danilo Kobal, predsednik uprave ajdovskega Mlinotesta.

Živilska podjetja pa se srečujejo z velikim pomanjkanjem kadrov, opozarja Stojan Hergouth, direktor družbe Kras. Pa ne le to, težave so tudi s kooperanti, ki proizvajajo surovine. Janez Rebec, predsednik skupine Pivka - Delamaris:

Trend ni najboljši, imamo težave z novimi rejci, ki zelo težko naredijo nove hleve. Potrebovali bi neko pomoč, da bi nam prisluhnili na okoljskem ministrstvu, da bi poenostavili zakonodajo v zvezi z možnostjo širitve hlevov in gradnjo novih.“

Na težave z vse starejšimi kooperanti, ki nimajo naslednikov, opozarjajo tudi v Mlekarni Planika, dodaja direktor Miran Božič, ki se sprašuje, ali bodo bruseljski ukrepi potrošnike pripeljali do tega, da bodo namesto domačega mesa morali jesti kobilice in čričke, ki naj bi po novih trendih predstavljali vir beljakovin v hrani.

Na Krasu jih po drugi strani skrbi predlog evropske uredbe, ki bi na področju Nature 2000, kamor sodi ves Kras, popolnoma ukinil uporabo vseh fitofarmacevtskih sredstev, tudi tistih, ki so namenjeni ekološki pridelavi.

Enostavno nimamo več zaščite niti proti boleznim, niti proti škodljivcem,“ opozarja Marjan Colja, direktor KZ Vinakras.

Srečanja Po primorsko so se udeležili tudi severnoprimorski župani, ki so prisluhnili opisanim težavam domačih živilskopredelovalnih podjetij, in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon, ki je ponudil pomoč pri povezovanju na trge onkraj slovenskih meja.

Deli z drugimi:
Najbolj brano
Aktualno

NAGRADNA IGRA: DAN ŽENA

Preberi več
Oglasi
Ne zamudi
volume-highmagnifiercrossmenuchevron-down