Odmevi dediščine letos v 20. izvedbi: "S festivalom kažemo zgodbo prednikov!"

Baška Grapa je letošnjega maja slavnostno vstopila v mednarodno mrežo Gorniških vasi. V tej dolini na Tolminskem, objeti z Julijskimi Alpami, se divja narava sreča z bogato kulturno ter tehniško dediščino in to znajo domačini tudi izkoristiti.

Zelo poznan je Festival Odmevi dediščine, ki ga organizira Društvo Baška dediščina in letos praznuje okroglih 20 let. Gre za Festival ohranjanja kulturne in tehniške dediščine Baške grape, ki domačinom in obiskovalcem pomeni predvsem opomin, kaj vse je moč videti v Baški grapi.

Predsednica društva Alenka Zgaga: "Festival nam pomeni predvsem to, da pokažemo zgodbo prednikov, kako so bili ljudje iznajdljivi v Baški grapi v prejšnjem stoletju, kako jih je vlekla ljubezen do zemlje, do samih rojstnih krajev in pa življenje, ki je bilo v teh krajih zelo trdo in zahtevno. Sam festival pa dodaja še tisto noto etnološke glasbe, predvsem identiteto, radi se povezujemo tudi z glasbeniki predvsem na etnološkem področju oz. z ohranjanjem neke dediščine in skupaj se tako povezujemo ter izmenjamo izkušnje."

Dogajanje se začenja jutri zvečer v Domu krajanov v Hudajužni s predavanjem arhitekta Elvisa Jerkiča o tem, kako je Bohinjska proga preoblikovala Baško grapo in kakšne so priložnosti za nove prostorske prakse. V soboto bo najprej v Koritnici voden ogled vetrovalne naprave železniškega predora Bukovo, na športnem igrišču v Grahovem ob Bači pa bo program za otroke, nagradna igra in koncert Bakaline velike. Nedelja pa bo prinesla voden ogled vasi Rut in nastop Kranjskih furmanov ter Tminske pustne muzike, pa tudi tržnico tehnične dediščine in dve razstavi.

Zakaj pa je pomembno, da se tehniška dediščina ohranja in prenaša na nove generacije? "Predvsem zato, da ohranjamo spomin na prednike, kako so si morali sami pomagati na raznorazne načine. Danes so delovne roke večinoma zamenjali stroji, včasih pa so ljudje morali biti zelo iznajdljivi in tudi inovativni. Samo kovačije in mlini, ki so dali dodano vrednost samemu razvoju in življenju, so imeli velik pomen za te kraje," odgovarja Zgaga in zaključuje z dejstvom, da ohranjena tehniška dediščina pooseblja identiteto teh krajev in ljudi.

Velik pomen je predstavljala in še vedno predstavlja že omenjena vetrovalna naprava železniškega predora Bukovo, ki je v preteklosti s svojim prezračevanjem omogočala prehod parnih lokomotiv, danes pa velja za še edino ohranjeno tovrstno napravo v Evropi.