Obnovljena mlekarna na Ravnem Lazu svojo unikatno zgodbo danes pripoveduje turistom

Mlekarna na Ravnem Lazu v bližini Bovca je po zimskem premoru spet odprta za obiskovalce, in sicer vsak ponedeljek in sredo med 15. in 16. uro. Po prenovi je bila uradno odprta že lanskega oktobra, dobrih 78.000 evrov je zagotovila Občina Bovec, iz sredstev LEADER je pridobila 35.000 evrov, iz popotresne obnove pa 92.000 evrov. Mlekarna na Ravnem Lazu je bila sicer ustanovljena že ob koncu 19. stoletja in je združevala 12 lastnikov.

Delovala je vse do leta 1952, ko ji je zaradi plazu piš odnesel strešno kritino. Danes do mlekarne vodi po slikovita krožna pot okoli Bovca. Razstavo v obnovljeni mlekarni je pripravil Tolminski muzej. „Ta sirarna je bila postavljena leta 1874, takrat je bila pa postavljena za te ljudi, ki so živeli na obrobju Bovca, prvenstveno pa je bilo to samo za majski mesec, da so nekako predpasli živino in jo potem pregnali na višje ležeče planine, kjer so ostale pa do jeseni.“

Pojasnjuje avtor razstave, kustos Marko Grego, ki pravi, da je o mlekarni na Ravnem Lazu na voljo zelo malo virov. „Tako, da je ta Ravni Laz zelo zelo nenavadna stvar, še danes, če sprašujete ljudi, jih polovica sploh ne ve, zakaj je ta Ravni Laz bil postavljen oziroma na kakšen način.“

Dediščina sirarstva na tistem območju vsebuje staroselske, romanske in germanske vplive, nadaljuje Grego in se je nadaljevala iz roda v rod. Do prve svetovne vojne sta bili ovčjereja, živinoreja in poljedelstvo primarna panoga tamkajšnjih prebivalcev.

Glavna pobudnica za zadnjo obnovo mlekarne je bila Elica Prezelj, mama Igorja Prezlja, naslednika mlekarja, ki je še deloval na Ravnem Lazu in je za namene razstave posodil notranjo opremo. Med predmeti, ki so na ogled, je tudi karta iz leta 1952, na kateri je vrisan Ravni Laz. "To je edina karta, kjer je Ravni Laz, leta 1952 je en gospod, inženir iz Trebuše, izrisal to karto in vrisal vse te planine, obrobne in ostale planine, ki so delovale še v tem času. Danes pa vemo, da so razen Mangarta, vse planine že utonile v pozabo.“

Mlekarna s svojo ohranjenostjo kot arhitekturni in zgodovinski spomenik iz 19. stoletja dodaja avtentično vrednost turistom, pohodnikov, obiskovalcem, ki raziskujejo ne le naravne lepote, ampak tudi kulturne zaklade, pa poudarjajo na Občini Bovec.