Naslednja misija na luno tudi s pomočjo solkanskih raziskovalcev?

Bo naslednja misija na luno tudi ob pomoči solkanskih raziskovalcev? Podjetji Aalta lab in Instrumentation Technologies iz Solkana sodelujta pri programu OSIP - Open Space Innovation Platform Evropske vesoljske agencije (ESA). V programu iščejo inovativne projekte, med velikim številom prijavljenih, je v ožji krog prišel tudi projekt, ki ga skupaj pripravljata podjetji iz Solkana.

Ustanovitelj in direktor podjetja Aalta lab Uroš Kostić: ''Tekmujemo za to, da gremo potem v naslednjo fazo in mislim, da bosta šla samo dva. Pri tem projektu je nastala ideja, da bi testirali novo generacijo satelitskega navigacijskega sistema, t. i. relativističnega sistema pozicioniranja. Podoben je zdajšnjima GPS-u in Galileu, le da ima osnove v splošni teoriji relativnosti. Glavna prednost je ta, da je neodvisen od zemeljskih postaj.''

Trenutno sistemi satelitske navigacije temeljijo na tem, da poznajo položaje satelitov v vsakem trenutku, ki jih določajo s postajami na Zemlji, ki pa morajo biti dovolj gosto posejane po površju, kar pa precej stane, pojasnjuje Kostić.

Sistem, kot ga sedaj pripravljajo, pa ne potrebuje sledilnih postaj: ''Mi smo prvi test imeli že pred nekaj leti, ko smo zaključili projekt za Evropsko vesoljsko agencijo, v katerem smo uporabili kombinacijo GPS satelitov in Sentinel-3. Naredili smo, kar se da. Nekaj težav je bilo, a se je ponudila priložnost. Iskali so ideje za odhod na luno, ki je idealno okolje za takšen test. Vse tiste težave, ki smo jih imeli v prejšnjem poskusu, sedaj odpadejo.''

V podjetju Instrumentation Technologies so zadolženi za izdelavo elektronike. Uroš Jerman, vodja skupine, ki se ukvarja z razvojem za industrijo, je povedal: ''Glavna ideja je zelo točna atomska ura in tako kot pri GPS-ih, Galileiu in podobnih navigacijskih sistemih je eden izmed glavnih inženirskih izzivov to, da zagotovimo v tistem okolju primerno delovanje takega sistema.''

Ob zaključku programa bosta izbrana eden glavni in pomožni: ''Tekmujemo z zelo eminentnimi programi, je pa res, da se Uroševa ideja zelo naslanja na širše programe, kot so Nasin Artemis, ESA ipd., kjer se vrača človek na luno in potem naprej na Mars. Takšen sistem, ki ga razvija Uroš (če se izkaže, da je izvedljiv), je protiutež tistemu, kar ESA oz. NASA in ostale nacionalne agencije postavljajo okrog lune.''

V ozadju je vrsto let raziskav, še dodaja Kostić. Projekt morajo zaključiti do konca maja, do konca leta pa bo nato znano, ali bodo z njim tudi uspeli.