Minuli vikend se je zaključil prvi sklop popožarne obnove pogorišč na Krasu, nov sklop bodo začeli v jeseni. Na Cerju je bilo v dosedanjih prostovoljnih akcijah posajenih več kot 18.000 sadik, ki so jih v ta namen s pomočjo donatorjev nabavili lansko jesen. Po besedah Boštjana Košička, vodje enote Zavoda za gozdove Sežana, se s sanacijo osredotočajo predvsem na občinski gozd nad Mirnom, kjer je posekanih prvih 8 hektarov površin in kjer je bilo s pomočjo šol na 12 hektarjih posejanih preko 100 kilogramov semena.
„Dela tečejo tudi v zasebnih gozdovih, predvsem sečnja, gre kar za velike površine, seje pa se tudi na območju agrarne skupnosti Lipa in Ivanji Grad. V zimskem času letošnjega leta bomo posejali več kot tono semena.“
20 hektarjev površin so posejali še minuli vikend s pomočjo slovenskih čebelarjev.
Kaj še načrtujejo v letošnjem letu? Po Košičkovih besedah se pripravljajo na vsaj dve protipožarni preseki oziroma intervencijski prometnici na občinskem in na državnem gozdu. Jeseni pa spet načrtujejo nabavo 60.000 sadik.
Na kmetijskem ministrstvu so po lanskem požaru, ki je uničil skoraj 3.000 hektarjev gozdov, pripravili načrte za sanacijo pogorišča na Krasu. Na predlog sanacije so prejeli skoraj 150 pripomb in predlogov. Precej so jih podali tudi domačini:
„Glavna pomanjkljivost načrta je, da prostor obravnava res zgolj skozi oči in interese ene panoge, in to je gozdarske in pri tem popolnoma povozi vse druge, tudi splošno priznane vrednosti, ki jih Kras ima,“
v imenu prebivalcev Krasa povzema Nataša Kolenc, ki še dodaja, da sanacijski načrt ne odgovarja tudi na temeljni problem protipožarne varnosti, ki jo ogroža prekomerna zaraščenost na Krasu. Ta pa, tako Kolenc, vpliva tudi na slabšo izrabo kmetijskih površin.
Gregor Danev iz Zavoda za gozdove odgovarja, da so smernice, ki jih je pripravil Zavod za varstvo narave, vključili v sanacijski načrt, s katerim so, po njegovih besedah, presegli okvir, ki ga nalagata Zakon o varstvu gozdov in pravilnik o varstvu gozdov.
„Dejansko smo ponudili, da se za bodočo kmetijsko rabo, če bo za to interes v lokalnem okolju, skrčijo površine gozdov, kot da se seveda očistijo vse zaraščajoče površine. Ker vemo, da naravovarstveniki največ na kar opozarjajo je ravno to, da se gozd ne bi smel obnoviti, zato ker je natura 2000 na Krasu namenjena traviščem. Moramo pa opozoriti, da tisto, kar je tu dejansko pogorelo in tisto, kar gremo obnavljati, je pa dejansko matični gozd, visoko gozd in obnavljamo samo te površine.“
V tej luči torej ne predvidevajo novih površin, dodaja Danev, ki bi jih v prihodnosti krajinska zasnova v dogovoru z lokalnim prebivalstvom opredelila kot bodoča travišča. Izdelavo krajinske zasnove je sicer napovedalo Ministrstvo za okolje.
