Niz zapiranja trgovin na podeželju se še nadaljuje. Konec leta bodo brez trgovine v svojem kraju ostali v Kojskem, na Trnovem in v Ročinju. V vseh navedenih gre za Mercatorjeve objekte, v katerih Mlinotestova trgovina posluje kot njihova franšiza.
Razlogi za zaprtje so večplastni in medsebojno povezani, so nam pojasnili v Mlinotestu, kjer navajajo demografske spremembe, nakupne navade in tudi težavo s trgovskim kader dandanes predstavlja velik izziv. Je pa to za lokalno skupnost velik udarec, nam je povedala predsednica Krajevne skupnosti Trnovo Tanja Vončina: „Na vasi trgovina ni samo trgovina, prostor, kjer kupiš stvari, ampak je tudi kraj za srečevanje. Izgovor, da ni rentabilna, je mogoče za lase privlečen, zato ker, tukaj nas je dobrih 500 prebivalcev, imamo gostilno, imamo enoto Varstveno-delavnega centra, imamo šolo, vrtec, nekaj samostojnih podjetnikov, tako da, trgovina je bila dobro obiskana.“
Trgovine na podeželju so še posebej pomembne za starejše, je razočarana prebivalka Kojskega: „Vsi nimajo sreče, da jih kdo pelje od doma, nekateri nimajo, morajo prositi. Ni lepo, da je tako zapuščeno Kojsko. Nismo vredni tega, da smo to dočakali. Imam 85 let, a da bi bilo to tako slabo urejeno v Kojskem, še nisem doživela.“
Na drugo plat pa medtem opozarja Primož Černic, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Nova Gorica, ki je tudi predsednik sekcije trgovcev na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije: „Opozarjamo na dodatne obremenitve gospodarstva, predvsem na podeželju, ki prihajajo z naslova raznovrstnih pravilnikov, katere je zelo težko, tako organizacijsko kot tehniško kot kadrovsko, pa seveda zagotovo tudi finančno, narediti primerne, in jih spraviti v življenje tudi pri teh poslovalnicah na določenih območjih, ki vemo, da delujejo nekako že skoraj kot družbeno odgovorne trgovine.“
Pri tem izpostavlja pravilnik o evidenci delovnega časa pa tudi pravilnik o premeščanju bremen – ta bo sprožil plaz zapiranja ne le trgovin, ampak tudi drugih dejavnosti na podeželju, ocenjuje Černic, saj da zahtev slednjega v praksi ni mogoče izpolniti. Pri dosedanjih pozivih odločevalcem pa da so naleteli bolj ali manj na gluha ušesa.
