V društvu ko-RAK.si so našteli že štirideset let delovanja. Po besedah predsednika društva, Marka Vudraga, je njihova osnovna naloga opolnomočenje in zagovarjanje pacientov z rakom ter ozaveščanje javnosti. Žal, dodaja vodja strokovne sekcije društva, Nataša Fifak, sodelovanje z državnim programom za obvladovanje raka ni obrodilo želenih sadov, saj se bodo regionalni centri za obravnavo raka, med njimi tudi ta, ki deluje v šempetrski bolnišnici, kot kaže zapirali.
„Aktivnosti državnega programa obvladovanja raka ne gredo v smer približevanja stroke pacientu, ampak oddaljevanja. To se pravi, trendi so, da ostajata v državi dva centra: Ljubljana in Maribor, regionalni centri – veliko se sicer o tem govori, tudi na nivoju državnega programa, ampak brez strokovne podpore. To pomeni, da se bodo in se že zapirajo regionalni centri.“
Kaj to pomeni za šempetrsko bolnišnico, kjer so od leta 2010 v celoti zdravili raka dojke, prevzeli velik del zdravljenja raka debelega črevesa in trebušne slinavke, poleg operativnega in hormonskega zdravljenja tudi rak prostate? Fikfakova odgovarja, da je na račun že omenjene usmeritve državnega programa obvladovanja raka in aktualna zdravstvena situacija v Sloveniji v šempetrski bolnišnici onemogoča nadaljnji razvoj onkološke dejavnosti.
„Kar pomeni, da sicer lahko opravljamo vso diagnostiko in zdravljenje, vendar sloni na izjemno pomanjkljivem kadru trenutno v bolnici v Šempetru.“
Kljub temu, da so ves čas spodbujali dodatne specializacije in izobraževali kader, ki pa ostaja v centru države. In v kratkem času sprememb ne pričakuje. Trenutno imajo na šempetrski onkologiji samo eno specialistko, ki pa sama vsega ne more opravljati, dodaja Fikfakova.
Katera vrsta raka je sicer najbolj problematičen?
„Mislim, da je najbolj problematičen rak pljuč in tukaj moramo čim prej pristopiti na državni ravni k uvedbi presejalnega programa tudi za raka pljuč.“
Pri ženskah je po pojavnosti najpogostejši rak dojke, pri moških rak prostate in tudi za slednjega se v društvu zavzemajo za vzpostavitev presejalnega programa.
Fikfakova še poudarja, da je severna Primorska ena od redkih regij v Sloveniji, ki nima paliativne oskrbe. Tu pa, dodaja, so na potezi župani, ki naj spodbudijo zdravstvene domove, da organizirajo paliativno oskrbo, ki je stvar primarne zdravstvene obravnave.
