V Goriški regiji se je v lanskem letu na zastopnika pacientovih pravic obrnilo 564 pacientov. V pretežni meri so potrebovali pomoč v povezavi s tistimi osebnimi zdravniki, ki še vpisujejo paciente.
''Največkrat je problem dosegljivost zdravnika. To je razumljivo, pri ljudeh pušča največ negodovanja, negotovosti in jeze, včasih upravičeno, včasih pa tudi ne,'' je dejal zastopnik pacientovih pravic Dušan Žorž in dodal, da se pacienti nanj velikokrat obrnejo tudi zaradi novih težav, ki jih prej po večini niso poznali: ''Tudi z vprašanjem dostopnosti v ambulantah splošne oz. družinske medicine smo se srečevali, ne kot vseobsegajoč problem, pač pa kot problem dveh ali treh ambulant na področju Goriške zdravstvene regije. Je pa zato bil ta problem dosti bolj trdovraten, kot smo najprej mislili, da je.''
Resen problem je pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe oseb s posebnimi potrebami. Do 27. leta imajo namreč omenjene osebe bogat izbor zdravstvenih obravnav, po tej starosti pa jim status preneha. Pacienti se pritožijo tudi na neodzivnost zdravnikov preko telefona in elektronske pošte, čeprav tega ne beležijo v vseh zdravstvenih domovih, po Žorževem mnenju pa pri tem ne gre za problem zdravstva, pač pa za način dela in kulturo.
Podobno je pri obravnavah: ''Ugotovili smo prakso, ki je v nekaterih delih države že kar nekaj časa prisotna - v primeru dveh težav (recimo s kolenom in komolcem, op. p.) zdravnik obravnava zgolj eno težavo, za drugo pa se mora pacient ponovno naročiti pri osebnem zdravniku.''
Kot novost beležijo tudi težave v zvezi z bolniškimi listi. Pacienti so pogostokrat ostali brez njih, kar pomeni, da niso mogli uveljavljati nadomestila osebnega dohodka
